Svetovni dan preprečevanja samomora

Samomorilno vedenje je javnozdravstvena težava, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Številni ne zmorejo videti druge rešitve iz svoje stiske, še več pa je takšnih, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega ali so v stiku z nekom, ki razmišlja o samomoru.
Samomorilno vedenje je javnozdravstvena težava, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Številni ne zmorejo videti druge rešitve iz svoje stiske, še več pa je takšnih, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega ali so v stiku z nekom, ki razmišlja o samomoru. (Foto: Shutterstock)

Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo 10. septembra, letos že 19. leto, je namenjen vsem – tistim, ki jih pestijo stiske in ne vedo, kako naprej, tistim, ki so prizadeti zaradi izgube bližnjega, ter vsem preostalim, ki s svojimi dejanji pomagajo pri preprečevanju samomorilnega vedenja.

Namen letošnjega gesla Ustvarjajmo upanje z dejanji je poudariti, da obstajajo drugačne alternative, kot je samomor. Namen gesla je povečati zaupanje in zavedanje vsakega izmed nas, da lahko naša dejanja ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje.

»Vseh samomorov žal ne moremo preprečiti, veliko pa jih lahko. In pri tem ima lahko vsak od nas ključno vlogo. S svojimi dejanji lahko pomagamo nekomu, ki se je znašel v najtežjih trenutkih. To lahko storimo kot pripadniki družbe, v vlogi otroka ali starša, kot prijatelji, kot kolegi ali sosedje. Vsi lahko podpiramo in pomagamo nekomu, ki se je znašel v samomorilni stiski, ali nekomu, ki je zaradi samomora izgubil bližnjega,« so zapisali na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).

Če pri svojcu, znancu ali prijatelju opazite znake ali simptome depresije, ga spodbudite, da poišče strokovno pomoč. Po pomoč se obrnite tudi, če znake ali simptome depresije opazite pri sebi. Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje, vas napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.

Če je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete na:
  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
  • klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj);
  • zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur na dan vsak dan), klic je brezplačen;
  • društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja: 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; sobota, nedelja, prazniki med 18. in 22. uro);
  • TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro), klic je brezplačen.
Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki