Izšla je septembrska revija Viva, Medicina & ljudje

  • ponedeljek, 14. september 2020
Viva Medicina & ljudje, št. 320, september 2020
Viva Medicina & ljudje, št. 320, september 2020


V septembrski številki vas čaka obilo zanimivega in poučnega branja:

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc:»Vsak, ki ima pet minut časa, je infektolog, mikrobiolog in imunolog«

»Beseda stroka je v zadnjem času dobila negativen prizvok in to me jezi,« pravi doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana. Čeprav so stvari na prvi pogled morda videti preproste, v resnici niso takšne. Nekaj, kar je veljalo še včeraj, morda že jutri ne bo več, zato je gotovo smiselno upoštevati navodila strokovnjakov, opozarja v intervjuju.


Kako se vedemo po epidemiji?

Epidemije okužb z novim koronavirusom je uradno že nekaj mesecev konec, a se bomo, kot kaže, še nekaj časa bojevali z njenimi vali in se spoprijemali z bolj ali manj strogimi ukrepi. Odziv ljudi na te ukrepe se počasi spreminja. Po tem, ko smo v prvem valu večinoma sledili navodilom in so se le nekateri posamezniki spraševali o njihovi smiselnosti, smo zdaj priča množičnejšemu upiranju in čedalje glasnejšemu razpravljanju o njihovi neučinkovitosti. Dvomimo o nevarnosti virusa, zanikamo obstoj epidemije, oživljamo teorije zarote. Gre za običajne odzive, ki so pričakovani in razumljivi, pravijo strokovnjaki.

Mladi in COVID-19

Upor mladih – upor nadzoru in diskriminaciji V zadnjem obdobju smo nemalokrat slišali, da so mladi neodgovorni, da z druženjem in zabavami nespametno širijo virus. Drži, da to poveča tveganje za hitro in nenadzorovano širjenje zelo nalezljivih bolezni, toda na drugi strani je takšno vedenje mladih nekako pričakovano in naravno, upor pa običajna razvojna faza. »Do uporništva prihaja iz preprostih razlogov: dejansko začnejo odločati, del možganov, ki sprejema odločitve, se razvija. Iz danih podatkov lahko vseeno sklepajo narobe, in to niti ni upor. Upor prinesejo hormoni in aktualne življenjske izkušnje ter vrednote, skozi katere te izkušnje precejajo. Hočejo odločati o sebi in to vadijo takrat, ko odraslih ni zraven,« pojasnjuje Marko Juhant.


Človek je tudi prepirljivo bitje

Zakaj smo ljudje v trenutkih, ko bi bilo pomembno, da stopimo skupaj, nagnjeni k prepiranju in žaljenju? Za mnenje smo povprašali dr. Boruta Ošlaja, rednega profesorja za filozofsko antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti.


Zakaj sploh potrebujemo ukrepe za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 v šolah?

Pred začetkom šolskega leta so se preigravali različni scenariji, kako odpreti šolska vrata za vse otroke, ob tem pa ne tvegati širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2. Negotovosti je bilo veliko, saj so se razmere spreminjale iz tedna v teden, učinki ukrepov pa se pokažejo z zamikom. Šolniki opozarjajo predvsem na to, da bi se epidemiji moral prilagoditi tudi šolski kurikul, sicer ukrepov ni mogoče v celoti izvajati.

NAROČILNICA NA REVIJO


Maske so učinkovit kolektivni ukrep

Verjetno ste že siti razprave o maskah. Najprej so bile odsvetovane, nato zapovedane, potem samo priporočene, pa spet zapovedane. So maske učinkovit ukrep preprečevanja okužb z novim koronavirusom ali ne, se upravičeno sprašujemo. Vse kaže, da so maske učinkovit kolektivni ukrep, ki upočasnjuje širjenje novega koronavirusa, njihovo nošenje pa zaradi nepravilnega ravnanja v celoti ne ščiti posameznika – čeprav lahko pomeni manjše virusno breme ob okužbi, kar ni nepomembno.


Ko ljudje zadihajo z novimi pljuči

Ljubljanski kirurgi so sredi avgusta uspešno presadili pljuča 14-letni deklici s cistično fibrozo. Deklica se za zdaj počuti dobro, mi pa smo se pogovarjali z doc. dr. Tomažem Štupnikom, predstojnikom torakalne kirurgije v ljubljanskem UKC, vodjo ekipe, ki je opravila prvo tovrstno presaditev pri otroku pri nas.


Estetski posegi: tudi moški hočejo biti lepi

Vprašanje lepote in s tem povezane skrbi za telo že dolgo ni več samo domena nežnejšega spola. In s tem ni nič narobe. V zadnjih nekaj letih tako tudi na naši kliniki opažam povečano povpraševanje moških po estetskih posegih. Včasih bi to sprožilo vse mogoče oblike zgražanja, a danes to potrjuje, da sodobni moški skrbijo za svoj videz. In zakaj ne bi? Dejstvo je, da moško telo, ki je v dobri kondiciji in je tudi lepo videti, pomembno vpliva na samozavest in samozadovoljstvo posameznika, posredno pa tudi na uspešnost in njegov status v družbi. Tako ni presenečenje, da tudi najnovejše sociološke raziskave potrjujejo, da posameznikov fizični videz pomembno vpliva na njegove življenjske izkušnje in priložnosti.


Neželeni učinki zdravil na zdravje v ustih

Pripravili smo seznam najpogostejših težav v ustih, ki se lahko pojavijo ob rednem ali občasnem jemanju nekaterih zdravil in prehranskih dodatkov. Verjetno ni treba posebej poudarjati, a vseeno: v teh primerih je še posebej pomembno, da ne pozabite na ustno higieno, ki jo je smiselno občasno podpreti tudi s profesionalnim čiščenjem pri zobozdravniku.

Sladice z jesenskimi sadeži

Drži, da poletje s svojim obiljem sadja hitro mine, a ko s septembrom zadiši po jeseni, se nam odpre novo obilje. Jesenski sadeži, kot so jabolka in hruške, pa poskrbijo, da na mizah z nekaj domišljije ne zmanjka kulinaričnih dobrot, saj jih lahko kombiniramo tako k mesnim kot tudi drugim jedem. Še vedno pa ima večina najraje sladice. Pite, tortice in preostale sladice, ki dišijo po jesenskem sadju, pričarajo tisto pravo ozračje, ki nam bo počasi prineslo zlato obarvane jesenske dni.


Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran

Izsledki številnih študij so pokazali farmakološko aktivnost sadja in zelenjave, zato lahko sklepamo, da vsakodnevno uživanje jabolk varuje pred kroničnimi boleznimi in staranjem ter pomaga pri uravnavanju telesne mase. Jabolka so zaradi svoje dostopnosti skozi vse leto po pogostosti uživanja na drugem mestu (takoj za bananami) in vsebujejo številna hranila, med katerimi nekatera pozitivno vplivajo na zdravje posameznika.


Posebna priloga: Spinalna mišična atrofija

Spinalna mišična atrofija (SMA) je prirojena bolezen, pri kateri se zaradi genske okvare ne proizvaja beljakovina, ključna za preživetje in zdravje motoričnih nevronov. Ti nevroni so živčne celice v hrbtenjači, ki po telesu pošiljajo navodila za gibanje. Mišična vlakna tako postopno propadajo, kar najbolj prizadene mišice, ki sodelujejo pri sedenju, hoji, drži glave, dihanju in požiranju, sicer pa so lahko prizadete mišice po vsem telesu. Če zbolijo novorojenčki oziroma otroci do pol leta starosti, gre za najhujšo obliko bolezni, zaradi katere so še nedavno ti otroci umrli do drugega leta starosti.





Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Vsi Viva strokovnjaki