Globalno segrevanje in vinogradništvo

  • ponedeljek, 10. februar 2020
Globalno segrevanje resno ogroža vinogradništvo.
Globalno segrevanje resno ogroža vinogradništvo. (Foto: Shutterstock)

Če sodite med dvomljivce, ki ne verjamejo v škodljivost globalnega segrevanja, vas bo morda prepričal naslednji argument: resno namreč ogroža vinogradništvo.

Dve stopinji Celzija višje temperature bi lahko ogrozile 56 odstotkov vseh vinorodnih pokrajin, dvig za štiri stopinje pa kar 85 odstotkov. Vinogradništvu sicer škodujejo tudi spremembe v količini dežja, a glavna nevarnost je segrevanje, ki lahko poškoduje trte ali pospeši dozorevanje grozda, kar dvigne raven sladkorja v grozdju.

Raziskava, o kateri poročajo v britanskem časniku Guardian, je zajela ozemlja, ki so primerna za 11 priljubljenih sort grozdja. Globalno segrevanje naj bi bolj prizadelo bele kot rdeče sorte – pridelovalci priljubljenega belega toskanskega grozdja trebbiano naj bi izgubili 76 odstotkov primernih površin, pridelovalci rizlinga pa 66 odstotkov. Rdeči sorti grenache grozi izguba 31 odstotkov površin. Avtorji raziskave sicer dodajajo, da bi se preostalih več kot 1.100 sort lažje prilagodilo podnebnim spremembam.

Nekatere države bi izguba vinorodnih pokrajin prizadela bolj kot druge: Italija in Španija bi denimo lahko izgubili več kot 90 odstotkov vinorodnih pokrajin. Hkrati pa bi dobili nove, saj bi se pridelovanje tistih sort grozdja, ki zgodaj dozorijo, zaradi segrevanja preselilo na sever, tudi v nekatere dele Združenega kraljestva.

Kozarec vina ni nujno napol prazen, lahko je napol poln, če se bo vinogradništvo prilagodilo podnebnim spremembam, poudarja soavtor raziskave Ignacio Morales-Castilla s španske univerze Alcalá. V okviru raziskave so namreč določili območja vinorodnih pokrajin, ki so primerna za posamezno sorto. Če bi na posamezna območja posadili za to območje bolj primerno vrsto trte, bi bila izguba zaradi globalnega segrevanja za več kot polovico manjša. Na primer: več območij, kjer zdaj pridelujejo grozdje za modri pinot, vključno z Južno Afriko in Burgundijo, bi moralo pridelovati sorte syrah, monastrell in grenache, ki dozorijo pozneje in bolje prenesejo toplejše podnebje.
Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki