V novi Vivi, reviji za boljše življenje

  • petek, 06. december 2019
Viva, revija za boljše življenje; december 2019 in januar 2020, št. 313.
Viva, revija za boljše življenje; december 2019 in januar 2020, št. 313.


V razširjeni decembrski Vivi v januar, vas čaka obilo koristnega branja:

Recepti za bogato, a zdravo praznično pojedino

December je čas druženja in praznovanja, zato ni lepšega, kot da ga preživimo v prijetni družbi in ob dobri hrani. Če radi načrtujete domače zabave, veste, da se lahko zabava izkaže za velik izziv, predvsem pri pripravi hrane za več ljudi, z vsemi posebneži, ki ne jedo mesa, glutena ali česa tretjega. Da o težavi s premalo krožnikov, pribora in na koncu o pomivanju posode sploh ne govorimo! In če doma nimate ravno največje jedilne mize, je samo težava več. Zakaj se tokrat ne bi izognili vsem tem težavam in pripravili zabavo s hrano, ki bi si jo ljudje postregli brez pribora, in to stoje, medtem ko bi pili vino ali pa celo kakšen rum punč? Za to je najprimernejši tako imenovani finger food, torej drobni prigrizki, ki jih primemo z rokami in so veliki za grižljaj ali dva.

Praznična peka potice

Receptov za potico je vsepovsod veliko. Testo zamesimo iz različnih vrst moke in poznamo različne nadeve, denimo orehovega, lešnikovega, makovega, kokosovega, rožičevega in še in še. Tista potica, ki je najbolj značilna za praznike, je zagotovo orehova. Ljudje se izogibajo peki potice, češ da je preveč zapletena in da je z njo preveč dela. V resnici ni tako, samo pravilno se je je treba lotiti.

Recepti za med in po praznikih

Praznike povezujemo z mizami, polnimi dobrot, in težko bi si jih zamislili brez zanje značilnih piškotov. Med najbolj razširjene sodijo medenjaki in linške oči, ki jih na malo bolj zdrav način, spečemo kar sami. Januarja pa lahko telesu pomagamo tako, da z razstrupljevalnimi napitki iz njega odplaknemo vse tisto slabo, kar se je v njem nabralo med prazniki ali pa še celo prej. Za to ni treba narediti nič drastičnega, telo pa nam bo hvaležno, če mu bomo privoščili kozarec svežega razstrupljevalnega smutija ali soka.

Intervju z Natašo Briški, popotnico na severni tečaj, kjer ni srečala Božička

Nataša Briški je bila članica odprave The Women's Euro-Arabian North Pole Expedition 2018, ki je 21. aprila 2018 stala na vrhu sveta oziroma na najbolj severni točki našega planeta. Cilj odprave, ki se je uradno začela 15. aprila, priprave nanjo pa slabi dve leti prej, je bil spodbuditi ženske k pogumnejšim korakom, podirati stereotipe in ozaveščati ljudi, kaj vse je mogoče. »Ljudje z izkušnjami v alpinističnih odpravah so mi opisovali, da v ekstremnih razmerah vsak gleda samo nase. V naši odpravi je bilo povsem nasprotno. Osem dni potovanja na severni pol smo druga drugi ves čas pomagale,« se odprave na severni tečaj spominja Nataša Briški, novinarka, soustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista.

V žarišču: Tekmovati ali sodelovati?

Tekmovalnost in sodelovanje sta temi, ki bosta večno z nami in vsakič znova opredeljujeta družbene hierarhije, formalne in neformalne, pravi profesor Miha Škerlavaj z ljubljanske ekonomske fakultete. Ob tem Boštjan Bajec, docent za psihologijo dela z ljubljanske filozofske fakultete, poudarja, da je tekmovalnosti v sodobni zahodni družbi nekoliko preveč. Vprašanje tekmovalnosti in sodelovanja je ena od osrednjih tem, s katerimi se ukvarjajo raziskovalci, sodelovalna tekmovalnost (co-opetition) pa eden od odgovorov, ki se v tem kontekstu pojavlja v zadnjem času.

Z računalniškim algoritmom do varne kombinacije zdravil

»Pred kratkim smo razvili algoritem, ki je kot prvi na svetu sposoben računsko napovedati, ali je neka kombinacija zdravil varna za bolnika, in če ni, do kakšnih neželenih stranskih učinkov lahko vodi,« pravi podoktorska raziskovalka na področju računalništva na ameriškem Stanfordu dr. Marinka Žitnik, ki je decembra začela poučevati računsko biologijo in umetno inteligenco na Harvardu. Kot razlaga, so s tem zapolnili pomembno vrzel v raziskavah – večina bolnikov namreč sočasno jemlje več zdravil, klinične raziskave pa pogosto obravnavajo le eno zdravilo.


Priprava otroka na obisk pri zobozdravniku

Za marsikoga je obisk zobozdravnika povezan s strahom, nelagodjem ali celo anksioznostjo in paniko. Slabe izkušnje v otroštvu, boleči obiski v preteklosti in negativni vplivi družbe, okolice in tudi medijev, ki zobozdravnika prikazujejo kot nekaj izjemno negativnega, gotovo ne pripomorejo k boljši izkušnji. Zato je zelo pomembno, da otroka že v zelo zgodnjem otroštvu primerno pripravimo na obisk pri zobozdravniku in mu zbudimo zdrav odnos do oralnega zdravja.


Znaki, ki kažejo, da vam grozi infarkt

Nadzor nad holesterolom, krvnim tlakom in telesno težo, urejena sladkorna bolezen, če jo imate, lahko močno zmanjšajo tveganje za mio­kardni infarkt (MI). Še posebej je to pomembno, če ste infarkt že doživeli, saj ponovitve še pogosteje vodijo tudi v nenadno srčno smrt zaradi motenj ritma ali močno oslabelega delovanja srčne mišice. Če ste zaradi življenjskega sloga in omenjenih bolezni med bolj ogroženimi, bodite pozorni na morebitne znake, ki kažejo na infarkt – dragocena je vsaka minuta, saj gre za življenjsko ogrožujoče stanje. Na katere simptome je treba biti pozoren, smo se pogovarjali s kardiologom Andražem ­Cerarjem s kliničnega oddelka za kardiologijo v ljubljanskem UKC.

Rehabilitacija po infarktu

Potek rehabilitacije po infarktu se deli na tako ime­novano bolnišnično fazo (do odpusta), ambulantno (od nekaj tednov do nekaj mesecev) in vseživljenj­sko. Po odpustu med bolnišnično in ambulantno fazo se bolnik znajde v »fazi X«. Internist in kardiolog izr. prof. dr. Borut Jug, vodja Centra za preventivno kardiologijo na Interni kliniki UKC Ljubljana, pravi, da je to za bolnike in zdravstveno osebje eno izmed težjih obdobij, saj se bolniki takrat začnejo spraševati, kako ogroženo je njihovo zdravje, pogosto jih je strah, še posebej ob bolečinah v prsnem košu, hkrati pa je v tem obdobju največ možnosti za ponovitev srčno-žilnega dogodka.


Protibolečinska akupunktura tudi na napotnico

V Sloveniji je akupunktura priznana kot protibolečinska terapija, delno jo financira tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Protibolečinska akupunktura je sicer samo del možnosti uporabe akupunkture in jo je težko izločiti iz holističnega razmišljanja o energetskem stanju v nekem kliničnem dogodku, pravi specialist fiziater in revmatolog prof. dr. Zmago Turk, podpredsednik in častni član Slovenskega združenja za akupunkturo pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki ima s področja akupunkture diplomo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Ne ignorirajmo bolečine po poškodbi

V jesensko-zimskem času se več ukvarjamo z rekreativnim tekom in smučanjem, zato prevladujejo poškodbe spodnjih okončin, pri rekreativnih tekačih na predelu kolenskega sklepa, stegenskih mišic in vnetja tetiv, pri smučarjih pa tako imenovane nesrečne triade kolena, ki so kombinacija poškodbe notranjega meniskusa in rupture sprednje križne in notranje stranske vezi, ter zlomi golenice. Največ, kar za preprečevanje poškodb lahko naredi posameznik, je ustrezna telesna pripravljenost, pravita Aleks Valant in Jaka Kolenc iz terapevtskega studia Meridian Fit.

Bolniki s HIV so predvsem srčno-žilno ogroženi

V zadnjih letih opažamo upadanje števila novookuženih s HIV, kar je posledica dejstva, da se večina odkritih zdravi in tako ne prenašajo virusa, pa tudi učinkovitih profilaktičnih konceptov. Okuženi živijo le pet let manj kot splošna populacija, njihov največji sovražnik pa so srčno-žilne bolezni, saj imajo zaradi HIV povečano tveganje zanje, pravi Tomaž Vovko s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

S poslušanjem glasbe do odpravljanja težav

Alfred Tomatis, francoski zdravnik otorinolaringolog (1920–2001), je oče zvočnih terapij in programov. Z raziskavami je prišel do spoznanja, da so sposobnosti slišanja posameznih frekvenc povezane z različnimi psihofizičnimi težavami. S testom poslušanja frekvenc je lahko diagnosticiral posameznika in na podlagi neslišanih zvokov predpisal terapijo. Svojo metodo, ki jo je uporabljal pri pevcih, je prenesel na druga področja in dosegel izjemne uspehe pri otrocih in odraslih. Danes je metoda Tomatis® zelo razširjena po svetu, uporabile so jo tudi slavne osebnosti, kot so operna pevka Maria Callas, filmski igralec Gerard Depardieu, pevec Sting. Slovencem je terapijo odkrila glasbena pedagoginja ter zvočna in plesna terapevtka Albinca Pesek iz Ljubljane.

Kako lahko v menopavzi okrepimo libido in si z naravnimi sredstvi lajšamo težave

Počutje in zdravje žensk v menopavzi sta odvisni od delovanja žlez z notranjim izločanjem in ravni spolnih hormonov, ki vplivajo na razpoloženje in krepijo libido. Bolj se zmanjšuje tvorba teh hormonov v telesu, hujše so težave in motnje. Kako si lahko sami povečamo raven spolnih hormonov v telesu in si z naravnimi sredstvi lajšamo to razburkano obdobje telesne in čustvene bibavice?

Darilo za nove naročnike

Prvim petim naročnikom, ki se bodo na revijo Viva za najmanj eno leto naročili ta mesec, podarjamo Odejo Dormeo Sweet 15. Odeja je elegantna in modna, pod katero vam bo toplo in udobno ne glede na letni čas. Je prijetna in neverjetno nežna do vaše kože. Pralna je pri 30 °C. Na voljo v dimenziji: 130 x 160 cm.


NAROČILNICA NA REVIJO VIVA


Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki