Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

V novi Vivi, reviji za boljše življenje

 Viva, revija za boljše življenje; julij 2018, št. 296.
Viva, revija za boljše življenje; julij 2018, št. 296.

V julijski Vivi preberite:

Spolnost v digitalni dobi

Tehnologija spreminja človeška telesa, tezo avtorja Georgesa Canguilhema že iz sredine prejšnjega stoletja navede antropologinja in sociologinja Renata Šribar. Vendar pa ne samo naša telesa, temveč tudi naše odnose, prakse in dojemanja ter tako posega na vse ravni naših življenj, tudi na področje intime in s tem tudi spolnosti. Ta je v digitalni dobi dobila številne možnosti in popolnoma novo dimenzijo. »Vendar navkljub skorajda neomejenim možnostim, informacijam in spolni svobodi ljudje v spolnosti še vedno ne uživajo tako, kot bi lahko,« je v svoji knjigi z naslovom Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi zapisal psihoterapevt Peter Topić.


Kaj nas učijo begunci in ljudje z Downovim sindromom?

Že Benjamin Franklin je opozarjal, da bomo na račun varnosti ostali brez varnosti in svobode, če bomo svobodo omejevali. Tega znamenitega reka danes nihče ne spoštuje, poudarja akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, zaslužna profesorica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. »Nekdaj odprta država ZDA se zapira z zidom proti Mehiki, zid so postavili v Izraelu, v Evropi pa imamo ograje oziroma ovire na mejah. Spomnimo se, koliko ostrih kritik je bilo namenjenih berlinskemu zidu, danes pa podobni ukrepi nikogar več ne motijo.«

Kompulzivno kopičenje stvari

»Vedno sem imela težave s tem, da bi kaj vrgla stran – revije, časopise, oblačila … Kaj pa, če jih bom nekega dne spet potrebovala? Ne želim tvegati in vreči stran nekaj, kar je še lahko vredno. V naši hiši se stvari kar kopičijo, zato se po njej že težko premikamo, kaj šele družimo. Mojega moža to zelo moti, sram ga je in se zato tudi večkrat sporečeva. Otroci ne želijo vabiti prijateljev domov in doma se ne počutijo dobro. Enostavno ne morem ničesar vreči stran, ker če samo pomislim na to, postanem zelo tesnobna. Ne vem, kaj je narobe z mano.«
Morda ste tudi sami že zasledili tuje resničnostne oddaje, v katerih tako kot v uvodu prikazujejo osebe, ki živijo v natrpanih stanovanjih, polnih krame, in zatrjujejo, kako pomembne so te stvari zanje. Gre za osebe, ki v resnici trpijo za kompulzivnim kopičenjem stvari.


Psihedeliki v medicini in psihoterapiji

Lansko leto sta bili v Sloveniji organizirani dve strokovni konferenci na temo psihedelikov, kjer so ugotavljali, da psihedelična izkušnja lahko vodi do boljšega psihološkega delovanja in do boljše kakovosti življenja. S psihedeliki smo zmožni globljih in trajnih sprememb, pravi Marko Vide, specializant psihodinamske psihoterapije, s katerim smo se pogovarjali o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu za lajšanje ali zdravljenje kopice psihičnih in določenih fizioloških bolezenskih težav, na smrt bolnim pa olajšajo eksistencialni strah in tesnobo pred smrtjo.

Nana Forte, skladateljica

Vse, kar si kot človek, se odraža tudi v umetnosti. Način razmišljanja in dojemanja sebe in okolice se prenaša na ustvarjanje, določa teme, melodije in harmonijo. Vse je prepleteno, pravi skladateljica Nana Forte, ki je za Vivo razkrila, kako in od kod nastaja glasba. Pa tudi o tem, zakaj ni postala violinistka, kako je danes biti skladateljica in mama, kaj ji je zapustil njen oče Janez Drnovšek in zakaj bi morali prebuditi več človečnosti v sebi.

Virus hepatitisa C: Prva okužba, ki jo je mogoče pozdraviti

Okužba z virusom hepatitisa C je prav gotovo ena najbolj zahrbtnih, saj praviloma poteka povsem tiho in neopazno, težava pri tistih ljudeh, pri katerih se akutna okužba spremeni v kronično, pa je, ker po dveh ali treh desetletjih povzroči različne zdravstvene zaplete, med drugim tudi primarnega raka jeter. Zdravljenje okužbe se je v zadnjih dveh desetletjih ves čas izpopolnjevalo, pred dobrima dvema letoma pa so na trg prišla zdravila, s katerimi je zdaj okužbo z virusom hepatitisa C možno povsem pozdraviti pri skoraj vseh bolnikih. To je v temeljih spremenilo ne le obravnavo te okužbe, temveč je obenem tudi pomenilo, da je prvič v zgodovini medicine možno pozdraviti kronično virusno okužb

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA

Fotodermatoze od A do Ž

Je vaša koža poleti prekrita z madeži, mozoljčki in mehurčki? Vas srbi, peče oziroma se v svoji koži ne počutite nič kaj prijetno? Tako ultravijolični kot tudi svetlobni žarki so lahko razlog številnih kožnih obolenj. Obolenja kože, ki so posledica sončenja oziroma obsevanja z UV-žarki, v strokovni literaturi imenujemo fotodermatoze in jih delimo v dve večji skupini. V prvo skupino sodijo primarne fotodermatoze, to so vse tiste spremembe na koži, ki jih sproži svetloba in nastanejo brez fotosenzibilizatorja. Sekundarne fotodermatoze pa so posledica prisotnosti neke snovi, ki jo imenujemo s strokovnim izrazom fotosenzibilizator.

Polifenoli v sadju in zelenjavi: Zakaj jih potrebujemo?

S fenoli bogata živila, predvsem sadje in zelenjava, so bila v mnogih raziskavah prepoznana kot ključne sestavine prehrane, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, inzulinsko rezistenco, srčno-žilnih bolezni in številnih vrst raka. Poleg sadja in zelenjave pa najdemo fenolne spojine tudi v nekaterih pijačah, kot so čaj, rdeče vino in kakav, ki so prav tako povezane z manjšim tveganjem za pojav raznih bolezni, predvsem srčno-žilnih. Vsem tem živilom je skupna vsebnost polifenolov (fenolne spojine), ki poleg učinkov na zdravje prispevajo tudi k aromi, okusu, barvi in vonju živil.

Poznate tatarsko ajdo?

Zaradi vse večje ozaveščenosti o pomembnosti zdrave prehrane se med ljudmi ponovno veča zanimanje za tradicionalne poljščine, ki so že skoraj izginile z naših krožnikov. Ena izmed takšnih rastlin je tudi tatarska ajda. Izvira iz jugozahodnega dela Kitajske, natančneje iz pokrajine Junan, od koder se je postopno širila proti severu Kitajske, od tam pa se je najverjetneje čez Rusijo in Ukrajino razširila v Evropo. Od navadne ajde se loči po izrazito zelenem steblu in listih. Cvetno odevalo tatarske ajde je svetlozeleno ali rumenkasto zeleno.

Paradižnikov smuti in juha

Botanično bi morali paradižnik prištevati k sadju. Paradižniki namreč rastejo iz cvetov in vsebujejo semena, tako kot sadje. Obstaja okoli 7500 različnih vrst paradižnika in prav toliko načinov za njegovo pripravo. Mi smo za poletno osvežitev pripravili recept za juho in smuti.

Vivina priloga: Zakaj se cepiti?

Darilo za nove naročnike v juliju: HAPPY CACAO

Prvim desetim naročnikom, ki se bodo na revijo Viva za najmanj eno leto naročili v mesecu juliju, skupaj s spletno trgovino Malinca podarjamo mešanico Happy Cacao (100 g), ki je naravna, organska in zdrava različica kakava. Sestavljena je iz kakava criollo – gre za vrsto kakavovca najžlahtnejše vrste, kar se kaže v bogatem okusu in aromi, za boljši okus pa sta mu dodana še cimet najvišje kakovosti in kokosov sladkor. Več informacij o kakavovi mešanici poiščite na spletni strani malinca.si.





Vam je članek všeč?


Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.