Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

V novi Vivi, reviji za boljše življenje

 Viva, revija za boljše življenje; marec 2018, št. 292.
Viva, revija za boljše življenje; marec 2018, št. 292.

Viva, revija za boljše življenje; marec 2018, št. 292

V marčevski Vivi preberite:

Zdravstvo v krizi: Problemi se kopičijo, politika pa jih ne zna rešiti

Intervju s prim. Markom Demšarjem
»Zanimivo je, da kljub večkrat ponujeni roki za sodelovanje politika vztrajno ignorira intelektualni potencial, nabran v desetletjih zdravniškega dela. Nedozoreli in premalo domišljeni akti, ki jih ponuja, služijo le za dviganje temperature v javnosti in so dokaz pomanjkljivega razumevanja potreb zdravstva. Politika bi se morala odreči neposrečenemu poseganju v zdravstvo, saj je od tega več škode kot koristi,« poudarja primarij Marko Demšar. Ob tem dodaja: »Čeprav je zdravstvo nenehno izpostavljeno predvsem kritični presoji, ljudje znajo opaziti in ceniti zdravnike in druge zaposlene v zdravstvu, ki so predani svojemu poklicu. In takih je veliko. Njihove zgodbe kažejo, da je tudi v manj ugodnih razmerah možno delati srčno, etično in predano.«



Debelost in ideal vitkosti

Paleolitska, Atkinsova, poletna, zimska, ločevalna, makrobiotska … Seznam diet, ki obljubljajo, da bodo rešile v najkrajšem možnem času eno največjih nadlog sodobnega časa, prekomerno telesno težo, je neskončen. Zdi se, da človeštvo zahodnega sveta vse svoje odraslo življenje bolj ali manj samo hujša. Revije za ženske, a vse bolj tudi za moške, ter številni internetni forumi in strani, so polni nasvetov o tem, kako v najkrajšem času obtesati telo, da bo predvsem – privlačno.
Debelo je grdo, je mantra, ki si jo ženske ponavljajo(mo) že zadnjih sto let. Vsaj. Zanimivo je, da se je ta koncept in dojemanje našega telesa v temelju spremenil; kot pravi prof. dr. Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki je pred leti delala historično kulturno analizo telesnih idealov, so se standardi dojemanja telesne lepote zelo spremenili po prvem valu feminizma, ki je sprva Ameriko, nato pa tudi Evropo in ostali svet zajel v začetku 20. stoletja.


Katarina Venturini: Z leti postajam prijaznejša do sebe

Slovenci veliko in dobro plešemo. Res je, da smo rahlo zadržani in verjetno je to razlog, zakaj nas toliko pleše. Ples zbližuje ljudi in ruši pregrade. Za mlade, zlasti v obdobju, ko jim je še malo nerodno v bližini oseb nasprotnega spola, je ples najboljša dejavnost, da se približajo eden drugemu. Pa tudi v kasnejšem obdobju je tako. Ne poznam človeka, ki mu ne bi prijal topel objem in, saj veste, pri plesu smo v nenehnem objemu, pravi Katarina Venturini, vrhunska plesalka, večkratna svetovna prvakinja v standardnih in latinsko-ameriških plesih, plesna pedagoginja in žirantka v televizijskem šovu Zvezde plešejo. Zaupala nam je tudi, kaj ji je ples dal, kaj mora imeti vrhunski plesalec, kako jo je spremenilo materinstvo, na katero glasbo plešeta s sinom in na kaj bo najbolj pozorna pri ocenjevanju tekmovalcev v prihajajočem šovu.

V čustva usmerjena partnerska terapija

»Čeprav smo si ljudje različni, vsi nosimo enako željo v sebi. Vsak hrepeni po nekom, ki bi mu nudil uteho in bližino, po nekom, s katerim bi lahko delil vesele trenutke ali lažje prebrodil boleče. Naša notranja potreba nas vodi v to, da smo čustveno povezani z nenadomestljivimi drugimi,« razlaga dr. Sue Johnson, kanadska klinična psihologinja, ki je za Vivo spregovorila o tem, kaj je v ozadju partnerskih konfliktov in kako v čustva usmerjeni terapiji za pare (Emotionally Focused Couple Therapy – EFT) vrača zadovoljstvo v odnosu in življenju.

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA

Skrivnost upravljanja čustev

Kako se trenutno počutite? Koliko oziroma katera čustva ste občutili včeraj in danes? Na prvo vprašanje ste najbrž odgovorili z »v redu«, »odlično« ali »ne preveč dobro«. Če pri odgovarjanju na drugo vprašanje niste prišli do številke, večje kot pet, spadate v veliko večino tistih, ki težko (pravilno) prepoznajo in poimenujejo vsa tista številna čustva, ki jih redno občutimo. To je, kot bi najbolj živopisane in barvite prizore našega življenja snemali v črno-beli tehniki in eden od razlogov za slabše počutje. A gre za spretnost, ki se jo je mogoče naučiti, in predstavljamo vam koristno orodje, ki vam bo pri tem v veliko pomoč.


Osebnost in zdravje

Znanstveniki že dalj časa raziskujejo, ali nam lahko naša osebnost pomaga, da bomo živeli dlje ali pa nam povečuje tveganje, da bomo imeli visok krvni pritisk ali holesterol ali morda zboleli za artritisom, sladkorno boleznijo ali katero od bolezni srca. Tega sta se zavedala že Hipokrat in Galen v antični Grčiji, ki sta za štiri tipe osebnosti predvidela dovzetnost za določene telesne in duševne bolezni. Do danes je bilo na tem področju narejenih že veliko raziskav, ki potrjujejo, da lahko naše lastnosti napovedujejo, kako zdravi bomo. Eden od razlogov, zakaj lahko osebnost vpliva na naše zdravje, se skriva v tem, da pomeni strategije, s katerimi se soočamo s težkimi situacijami v življenju, te pa dejansko pomenijo, kakšna vedenja in navade imamo.

Pomanjkanje želodčne kisline

Pomanjkanje želodčne kisline povzroča bolečino ali občutek nelagodja v zgornjem delu trebuha in to spremlja napenjanje po hrani, slabost, bruhanje, spahovanje, neješčnost. Vzrok je lahko bolezensko stanje zgornjih prebavil, vendar pa mnogokrat za te težave ni pravega vzroka. Težavi se izognemo z ustrezno dieto, z uživanjem manjših obrokov hrane, da ob občutku sitosti nehamo jesti, poleg tega pa se izogibamo tudi hrani in pijači, ki sprožijo težave.

Zakaj se pojavijo alergije? Napaka imunskega sistema

Imunski sistem se je v evoluciji razvil zato, da nas brani pred škodljivimi vplivi iz okolja. Da nas lahko brani, mora znati ločiti lastno od tujega oziroma škodljivo od neškodljivega. Pri alergikih napačno prepoznava sicer nenevarno snov kot alergen oziroma se odzove kot na škodljivo snov. Razlog, zakaj naredi to napako, še ni dokončno pojasnjen. Ena od možnih razlag je, da se imunski sitem ne sreča z dovolj velikim številom 'škodljivcev' v zgodnji otroški dobi.

Prehrana in naši geni: Zakaj nekateri ne prenesejo mleka?

Že Hipokrat je izjavil, »naj bo hrana vaše zdravilo in zdravilo naj bo vaša hrana.« Stavek, ki je zdaj bolj kot kdajkoli prej usidran v javnosti ter krepi povezavo med hrano in zdravjem. Vse bolj se namreč zavedamo, da hrana ni več le vir energije ter hranil, s katerimi zadostimo prehranskim potrebam, temveč lahko z njeno pomočjo preprečimo ali celo zdravimo številne bolezni. In kateri so tisti mehanizmi delovanja, ki so odgovorni, da prehrana pridobiva vse večji pomen? In zakaj lahko nekdo brez težav pije mleko, medtem ko nekateri posamezniki ne prenesejo niti kozarca? Razlog za to se skriva v našem dednem zapisu, molekuli DNK, ki se nahaja v vsaki celici organizma in je nosilka informacij o tem, kako bo določen organizem deloval. V njej se skrivajo zapisi o tem, kako bomo na neko živilo odreagirali, in obratno – kako bo hrana vplivala na naše gene.


Darilo za nove naročnike v marcu

Prvim desetim naročnikom, ki se bodo v marcu za najmanj eno leto naročili na revijo Viva, bomo poklonili knjigo Ne čakaj na vikend - Kako uskladiš delo, družino in čas ZASE ter zaživiš življenje svojih sanj, avtorice Maje Golob. Knjiga predstavlja osupljivo izpoved ženske, ki si je upala sanjati in je hotela vse: kariero, družino in svoboda, a je pozabila nase. Namenjena je vsem ženskam, ki hočejo od življenja več. Prinaša praktične izzive in vaje, ki pomagajo doseči boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter zaživeti bolj polno, srečnejše življenje.

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA


Vam je članek všeč?


Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.