Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

V novi Vivi, reviji za boljše življenje

Viva, revija za boljše življenje; november 2017, št. 288
Viva, revija za boljše življenje; november 2017, št. 288 (Foto: Rok Tržan)

Viva, revija za boljše življenje; november 2017, št. 288



V novi Vivi preberite:

Skrita ozadja hitre mode

Bangladeš. Ena od tovarn, kjer izdelujejo oblačila »hitre mode«. Dnevno plačilo: manj kot tri dolarje na dan. Shima Akhter na začetku svoje »kariere« - pri dvanajstih letih - zasluži 10 dolarjev na mesec. Ko z drugimi delavci zahteva boljše pogoje dela, jih brutalno pretepejo s palicami, škarjami in z njihovimi glavami tolčejo ob steno. V drugi podobni tovarni v Kambodži uporniške delavce enostavno postrelijo. To je le ena od črnih plati cenovno dostopne mode tekstilne industrije, na katero opozarja dokumentarni film Prava cena.

Nuša Lesar: Vsem nam bo bolje, če bomo delali dobro

Nuša je zagotovo ena izmed najbolj simpatičnih in priljubljenih voditeljic na slovenskih televizijah. Vedno vedra in nasmejana bivša manekenka z diplomo iz biomedicine zdaj že osmo leto vodi dnevno-informativno oddajo Svet na Kanalu A. Čeprav uživa v soju medijskih žarometov, svojega življenja v javnosti ne izpostavlja preveč rada, a je za Vivo razkrila kar nekaj zanimivih podrobnosti. Denimo to, kaj se je naučila med sodelovanjem v oddaji Zvezde plešejo, svoj odnos do psihoterapije in kakšna je – ko ugasnejo luči – v resnici prava Nuša.


V tujini so zdravniki svobodnejši in fleksibilnejši

Intervju s prim. izr. prof. dr. Danico Rotar Pavlič, spec. družinske medicine
Stroko smo dvignili na evropsko raven, zato ima družinska medicina spet dobro ime. Žal pa se zadnje leto znova krepijo nerazumna birokracija in administrativni nadzori, opozarja prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka družinske medicine in predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu. Celotna družinska medicina je, kot pravi, razočarana tudi zato, ker se v Sloveniji ne približujemo ciljem, ki smo si jih zastavili in jih zapisali – to je 1.200 bolnikov na zdravnika. Vpis bolnikov se je že tako povečal, da se zdravniki bojijo, kaj bo, če politika ne bo sledila obljubam.

Intervju: prof. dr. Roman Jerala o sintezni biologiji

»Izobraževanje in aktivno sodelovanje v splošni razpravi omogočata soodločanje, to pa odpravlja (zmotno) prepričanje, da (naj) o tako pomembnih stvareh, kot sta spreminjanje dednega zapisa človeka in uporaba gensko spremenjenih organizmov, ki vplivajo na življenje vseh nas, nekje v 'slonokoščenem stolpu' odločajo le znanstveniki. Ne, gre za odločitev nas vseh, kakšno prihodnost si želimo.« Prof. dr. Roman Jerala pri tem poudarja nujno poznavanje in razumevanje splošne javnosti dosežkov visoke znanosti. Ki pa jih je treba najprej razumeti.

»Pozabljen« rak trebušne slinavke

Prav gotovo ste spomnite slovitega tenorskega tria, v katerem je najbolj izstopal Luciano Pavarotti, ali kultnega filma Umazani ples, ki je med zvezde izstrelil Patricka Swayzeyja? Morda ste si danes na iPadu ali iPhonu, katerih idejni oče je bil Steve Jobs, zavrteli znano pesem A Road to Hell, ki jo poje Chris Rea? Verjetno se sprašujete, zakaj vas sprašujemo ravno po teh štirih moških. Ni naključno. Vsem štirim znanim moškim osebnostim je namreč skupno, da so v svojem življenju zboleli in trije žal tudi umrli za rakom trebušne slinavke. Rakom, ki se z okoli 360 novimi zbolelimi na leto v Sloveniji uvršča v zgornjo tretjino po pogostosti med vsemi raki, obenem pa prav na samo dno po lestvici preživetja.

Pljučni rak in imunoterapija

November oziroma movember ni le mesec, v katerem obeležujemo moško zdravje, ampak je tudi mesec ozaveščanja o pljučnem raku, torej raku, za katerim pri nas vsako leto zboli okoli 1.300 ljudi. Zelo neprijetno dejstvo je ob tem tudi nadvse visoka umrljivost, saj zaradi te diagnoze na leto umre več kot tisoč bolnikov. A to se bo morda v naslednjem pet- do desetletnem obdobju občutno spremenilo, predvsem po zaslugi povsem novega načina zdravljenja, imunoterapije, s katero onkologi zdravijo bolnike šele nekaj let, rezultati pa so zares spodbudni, pravi mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, vendar, še doda, za zdaj tovrstno zdravljenje daje rezultate le pri določenih bolnikih.

Uspeh pilotnega projekta zgodnjega odkrivanja demence

Demenca se ne začne z dnem, ko nekaj pozabimo, saj gre za proces, ki se lahko začne tudi 20 let prej. Gre za razmeroma novo ugotovitev projekta Adam, ki pa v temeljih spreminja odnos do bolezni. Po Svitu, programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, Dori, presejalnem programu za raka dojk, in Zori, programu za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu, smo dobili še Adama. Vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanje demence je trajal le dva meseca, si pa njegovi pobudniki želijo, da bi postal stalnica v slovenskem zdravstvenem sistemu.

O trendi v estetski kirurgiji

Število lepotnih posegov se povečuje, tudi v Sloveniji. Z ozaveščanjem in širjenjem informacij preko različnih medijev, zlasti spleta, se predsodki okoli lepotne kirurgije postopoma razblinjajo, obenem pa tovrstni posegi postajajo dostopnejši. Slovenke in Slovenci si večinoma želijo naravnega in skladnega videza. S posegom ne želijo izstopati, temveč vzpostaviti ali povrniti skladnost svojega telesa. Prav v tej želji po skladnosti in naravnem videzu se bistveno razlikujemo od nekaterih sosednjih držav, kjer je želje po izpostavljenosti bistveno več. Tako imamo le občutek, da morda nismo tako odprti za lepotne posege, kot nekatere nam bližje regije, pravi Nevio Medved, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije s klinike MedvedVišnjar estetska kirurgija. V pogovoru med drugim predstavlja najnovejše trende lepotnih posegov ter svetuje, kako izbrati pravega estetskega kirurga.


NAROČILNICA NA REVIJO VIVA


(Po)moč homeopatije: Zdravljenje živali je podobno zdravljenju otrok

»Pred več leti sem imela odprt zlom golenice in mečnice. Poleg kirurške oskrbe me je zdravila tudi moja mama, ki je farmacevtka in homeopatinja. Nad hitrim okrevanjem sem bila navdušena in pridružila sem se ji na seminarjih,« se začetka svoje homeopatske poti v veterini spominja Maja Maria Holeček, dr. vet. med. »Med izobraževanjem na Dunajski veterinarski univerzi sem spoznala veterinarje homeopate. Povabila sem jih v Slovenijo in organizirala izobraževanja za veterinarje,« pripoveduje in še pove, da je danes ena od 16 veterinarjev, ki so uspešno zaključili dolgoletno teoretično in praktično izobraževanje in pridobili mednarodni certifikat IVHA (International Assoiation of Veterinary Homeopathy) za zdravljenje živali s homeopatijo, ki si utira pot tudi pri zdravljenju ljubljenčkov in vzrejnih živali.

Intervju: duhovni učitelj Vishwakanjalochanananda

Nekdaj je živel povsem običajno življenje. Rojen je bil v Splitu kot Ivan Pavković, odraščal je v ateistični družini, diplomiral inženirstvo ladijskega strojništva ter se zaposlili na ladji. A notranje hrepenenje ga je vodilo v duhovnost, v kateri je našel rešitev za tesnobo, strah, sumničenja in odgovore na vsa vprašanja … »Vedno sem vedel, da nisem tak, kakor me vidijo drugi, niti nisem hotel živeti po njihovih pričakovanjih. Želel sem hoditi po svoji poti,« pripoveduje Swami Vishvakanjalochanananda iz mednarodne organizacije Bhakti Marga. Pri svojem delu ga vodi predvsem želja po pomoči drugim, vse pa opominja, da je naravno stanje naše duše, da je v ljubezenskem odnosu z božanskim. To je naše naravno in prirojeno stanje, v katerega premalo vlagamo.

Prehrana v nosečnosti

Nosečnost je najlepši čas, ki ga lahko doživi ženska. Konec koncev v njej raste novo življenje. Življenjski stil in prehrana vplivata ne le na zdravje matere, temveč še bolj na zdravje plodu, saj je mati tista, ki mu zagotovi vsa potrebna hranila. Žensko telo je narejeno tako, da najprej poskrbi zase, zato pomanjkanje hranil in energije škoduje plodu. Med nosečnostjo se bolj povečajo potrebe po mikro- kot po makrohranilih.


Cvetača na 101 način

Ker ima nežen okus in teksturo, s katero je v kuhinji lahko delati, poleg tega pa se odlično kombinira v različnih jedeh, je cvetača pravi kameleon med živili. Obenem je lahko tudi zdrav nadomestek za številna škrobnata in visokokalorična živila, saj ena skodelica cvetače vsebuje le 25 kcal in 5 g ogljikovih hidratov.

Darilo za nove naročnike v novembru

Prvim desetim novim naročnikom, ki se bodo v novembru za najmanj eno leto naročili na revijo Viva, bomo poklonili svetovno uspešnico Nesmrtno življenje Henriette Lacks. Prvenec ameriške pisateljice Rebecce Skloot je zgodba o veličastnem znanstvenem napredku, medicinski etiki in rasizmu, hkrati pa presunljiva pripoved o človeških usodah, o materi in otrocih, ki matere skorajda niso poznali.


NAROČILNICA NA REVIJO VIVA




Vam je članek všeč?


Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.