Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Paliativna oskrba marsikomu še vedno nedostopna

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze
Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe letos obeležujemo 14. oktobra

Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe, ki ga letos obeležujemo 14. oktobra, tokrat poteka pod geslom Paliativna oskrba in splošna zdravstvena pokritost – poskrbimo za tiste, ki trpijo.
40 milijonov ljudi po svetu na leto potrebuje paliativno oskrbo, 18 milijonov jih še vedno vsako leto umira z bolečinami in v stiski. Dokazano je, da paliativna oskrba učinkovito lajša in preprečuje trpljenje, dokazana in prepoznana je stroškovna učinkovitost organizirane paliativne oskrbe, poudarja Zbornica – Zveza, zato je treba nadaljevati začeto pot do zastavljenega cilja, tj. poskrbeti za vse, ki trpijo.

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje zdravstveno pokritost kot pravico vsakogar do ozaveščanja ter do kakovostnih in učinkovitih preventivnih, kurativnih, rehabilitacijskih zdravstvenih storitev in do paliativne oskrbe, brez dodatnih finančnih obremenitev. »O dobri zdravstveni pokritosti prebivalstva ne moremo govoriti, če ne zagotavljamo paliativne oskrbe vsakomur, ki jo potrebuje. V Sloveniji imamo dobro organizirano paliativno oskrbo v nekaterih zdravstvenih domovih tako na primarni in sekundarni kot terciarni ravni zdravstvenega varstva, tudi na bolnikovem domu ali v socialnovarstvenih institucijah, vendar je v realnosti marsikomu paliativna oskrba še vedno nedostopna,« je povedala Judita Slak, predsednica Delovne skupine za paliativno zdravstveno nego pri Zbornici – Zvezi.

»Razlogi za nedostopnost paliativne oskrbe so premalo izobraženi zdravstveni delavci in sodelavci s področja paliativne zdravstvene nege. Posledica tega pa je neprepoznavanje ali prepozno prepoznavanje potrebe po vključitvi paliativne oskrbe pri bolniku. Imamo premalo timov, specializiranih za izvajanje paliativne oskrbe, nimamo strokovnih smernic in kliničnih poti za izvajanje paliativne oskrbe, nimamo enotne dokumentacije za vodenje bolnikov v paliativni oskrbi,« je dejala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. »Paliativna oskrba s storitvami in kadrovskimi normativi še ni umeščena v sistem financiranja v obsegu, kot bi si ga glede na pomembnost za nacionalni zdravstveni sistem zaslužila. Zato je umestitev paliativne oskrbe v načrtovanje in financiranje javnega zdravstva naša prednostna naloga.«

Že od nekdaj so ljudje namenjali posebno skrb bolnim in umirajočim v skladu s svojo kulturo in prepričanji. Z razvojem skrbi skozi stoletja, predvsem pa hiter razvoj paliativne oskrbe in hospicev v evropskem prostoru v 60. letih in v slovenskem prostoru v 90. letih prejšnjega stoletja, smo bili na pragu novega tisočletja postavljeni pred dejstvo, da je organizacija oskrbe ob napredovanih kroničnih neozdravljivih boleznih nuja glede na prihajajoče demografske spremembe.

Začetnik organizirane paliativne oskrbe neozdravljivo bolnih v Sloveniji je Slovensko društvo hospic, kot mejnik pri razvoju paliativne oskrbe pri nas pa je pomemben tudi pilotni projekt uvajanja celostne paliativne oskrbe, ki je potekal pod okriljem Ministrstva za zdravje (od junija 2009 do julija 2010). Cilja projekta sta bila izboljšati kakovost obravnave z vzpostavitvijo mreže izvajalcev paliativne oskrbe in standardnih procesov ter omogočiti celosten in koordiniran pristop za bolnike z napredovano neozdravljivo boleznijo in za njihove bližnje.





Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

paliativna oskrba , hospic

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.