Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

V novi Vivi, reviji za boljše življenje

Viva, revija za boljše življenje; marec 2017, št. 280
Viva, revija za boljše življenje; marec 2017, št. 280

Viva, revija za boljše življenje; marec 2017, št. 280

V marčevski Vivi preberite:

Internet spreminja naše možgane

Vam je znano, da med branjem knjige, kdaj morda še niti po dveh dokončanih straneh, v roke že vzamete telefon in na hitro preverite elektronsko pošto ali prejeta sporočila? Se morda ob tem spomnite še nekega pojma, ki ga bi radi prav v tem trenutku na hitro preverili na spletnem brskalniku? Vam poglobljeno in dolgo branje ter pozornost brez pogostih prekinitev ni več tako blizu kot včasih in zato zahteva več discipline? Kaj uporaba interneta pomeni za naše kognitivne funkcije in katere kulturne, s tem pa tudi intelektualne posledice nam je ta prinesel? Piše Neža Mrevlje.

Tereza Poljanič: Najboljše kuharske mojstrice so babice

Tereza Poljanič je priljubljena mlada, vedno nasmejana kulinarična virtuozinja. Kot ena prvih iz Slovenije je diplomirala v Los Angelesu na akademiji Matthew Kenney in si pridobila naslov presni šef. Je avtorica zelo uspešnega kulinaričnega blogaTeresamisu, svojo kuharsko oddajo Zdravo, Tereza!, v kateri jo lahko te dni občudujemo na eni od komercialnih televizij, pa snema v Aucklandu na Novi Zelandiji, ki je že nekaj let njen novi dom. Z njo smo se pogovarjali o njeni ljubezni do kuhanja, pripravi sladic ter podobnostih in razlikah med Slovenijo in Novo Zelandijo.

Ministrica o reformi

Tako majhna država, kot je Slovenija, mora imeti vzajemen in solidarnosten pristop pri pridobivanju prihodkov za zdravstvo, je prepričana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki se je reformiranja zdravstvenega sistema lotila tudi z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja. Namesto enotnega prispevka za dopolnilno zavarovanje bomo plačevali novo dajatev, njena višina pa bo odvisna od vseh naših prihodkov. Ministrica pojasnjuje: »Pokojnine in nekatere plače so pri nas izredno nizke, zato si težko predstavljam, kako bi si brez solidarnostnega načina zbiranja sredstev nekdo s petsto evri pokojnine lahko plačal biološka zdravila za zdravljenje raka, ki stanejo sedem tisoč evrov mesečno.«

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA

SOS: Endometrioza

Menstruacija, četudi normalen del ženskega življenja, je za prenekatero žensko zelo boleča izkušnja. Rahla bolečina ni neobičajna, vsekakor pa je potrebna večja pozornost, če so bolečine tako hude, da že resno motijo vsakdanje življenje in ženska ne more opravljati svojih siceršnjih obveznosti, manjka v šoli ali službi in ne zmore brez večje količine protibolečinskih tablet. Možno je namreč, da trpi za endometriozo, boleznijo, ki je v širši javnosti malo znana, a še zdaleč ne redka.


Mizofonija: Ko zvok žene v norost

Za večino vsakdanji šum, ki ga sploh ne slišijo, za peščico peklenske muke. Mizofonija ali sindrom selektivne občutljivosti na zvok je stanje, pri katerem ljudi običajni zvoki spravljajo ob živce ali celo ženejo v norost. Prvi simptomi se pojavljajo v otroštvu, z leti pa jih moti čedalje več zvokov. Ljudi z mifozonijo močno razdražijo zvoki, ki jih proizvajajo drugi ljudje, kot so denimo zvoki žvečenja, korakanja, kašljanja, pokanja s členki, glasnega dihanja, požiranja, mlaskanja, sesljanja, šušljanja med govorjenjem … Običajnih zvokov in šumov, ki jih drugi sploh ne zaznajo, preprosto ne prenesejo. Če ta za druge nezaznavni hrup ne mine v kratkem, se vznemirjenje razraste v bes in oseba je pripravljena fizično napasti tistega, ki zvoke proizvaja.

Kdaj grejemo in kdaj hladimo bolečino?

Bolečino lahko lajšamo tako s toploto kot z mrzlimi obkladki. Hladimo denimo zvin gležnja, tople obkladke pa dajemo na vozle v ramenih. Kako pa je z bolečinami v kolenih po dolgotrajni hoji ali pa ko si »pretegnemo« mišico z napačnim gibom? Čeprav niti hladen niti topel obkladek v resnici ne more popraviti zvina gležnja ali nategnjene kite, lahko vseeno s tem pomagamo telesu, da se poškodba hitreje celi in s tem tudi omilimo bolečino. Z zmanjšanjem bolečine bomo prizadeti del tudi hitreje začeli gibati, s čimer bomo pospešili zdravljenje.

Homeopatija

Podobno zdravi s podobnim
Zdravniku dr. Samuelu Hahnemannu se je med poskusnim uživanjem skorje kininovca porodila ideja o novem zdravljenju. Zaužitje lubja tega tropskega drevesa, ki se je sicer uporabljalo za zdravljenje malarije, je pri Hahnemannu sprožilo pojav simptomov, značilnih za malarijo! Njegovo logično sklepanje je bilo, da snov, ki pri zdravem človeku povzroči določene težave, lahko tudi ozdravi bolnika s podobnimi bolezenskimi znaki in simptomi. Navedena povezava se je potrdila v mnogih kasnejših raziskavah tudi pri drugih zdravilih. Na osnovi sistematično zastavljenih poskusov in opažanj je bil postavljen prvi homeopatski zakon, po katerem je homeopatija dobila tudi ime: podobno zdravimo s podobnim. Pri homeopatskem zdravljenju, ki je staro 200 let, poiščemo podobnosti med bolezenskimi znaki in učinkovanjem homeopatskega zdravila.

13 načinov uporabe čaja

Ali ste vedeli, da lahko čaj uporabljate na številne načine tudi v vašem gospodinjstvu? Za vas smo zbrali 13 manj poznanih naravnih načinov za uporabo čaja v vašem domu.


Vivina priloga: Rak debelega črevesa in danke

Darilo za nove naročnike v marcu

Prvim desetim novim naročnikom, ki se bodo v marcu za najmanj eno leto naročili na revijo Viva, bomo poklonili svetovno uspešnico Nesmrtno življenje Henriette Lacks. Prvenec ameriške pisateljice Rebecce Skloot je zgodba o veličastnem znanstvenem napredku, medicinski etiki in rasizmu, hkrati pa presunljiva pripoved o človeških usodah, o materi in otrocih, ki matere skorajda niso poznali.

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA

Vam je članek všeč?


Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.