V novi Vivi, reviji za boljše življenje

  • Viva
  • sobota, 11. julij 2015
Viva, revija za boljše življenje
Viva, revija za boljše življenje (Foto: Grega Žunič)

Viva julij 2015, številka 260

V julijski Vivi preberite:

Viki Grošelj: Hrepenenje me žene naprej

»V Himalaji moramo drug drugemu zaupati skoraj bolj kot sami sebi. Tvoje življenje je odvisno od sočloveka, od prijatelja, zanj si tudi ti pripravljen tvegati življenje. Tudi zato je tako lepo hoditi v Himalajo. Tam se razvijajo vrednote, ki dajejo žlahtnost vsemu našemu delovanju, življenju in odnosu do sveta,« pripoveduje Viki Grošelj V ekranu Darje Zgonc, ki je bil doslej tam  že več kot štiridesetkrat; enajstkrat je stal na vrhovih osemtisočakov in s tem presegel svoje najdrznejše sanje. Verjame, da neokrnjena naravna področja ponujajo izzive, s katerimi osebnostno rastemo.


Astrologinja Ana Malenica: Pogled onkraj ji je spremenil življenje

Astrologinji Ani Malenici se je pred tremi leti ustavilo srce, zatem pa se je pogreznila v komo. Šele po tistem, ko je dodobra spoznala, kako deluje 'drugi' svet, je sklenila, da se bo vrnila v zemeljsko življenje in dokončala nekatere stvari, ki so ostale nedokončane in so ji namenjene v tem življenju. Doživetje srčnega infarkta, kratek pogled v »onkraj« in vrnitev nazaj, je zanjo pravi dar, ki ga želi deliti z ljudmi – svojo izkušnjo srečanja s smrtjo opisala v knjigi. Vsakdo bi moral premisliti, česa si želi v trenutku umiranja, pripoveduje Ana. Verjetno nihče ne bi želel imeti ob sebi materialnih stvari, marveč osebo, ki jo ima rad, ki bi ga držala za roko in mu pomagala, da se od tega življenja poslovi z blagoslovom in ljubeznijo. Takšno smrt pa si moramo zaslužiti.

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA

V iskanju sreče

Zahtevna osebna življenjska preizkušnja je botrovala temu, da se je Tjaša M. Kos v mladosti odločila za študij psihologije. Pri štiriindvajsetih letih je oslepela in se zavedla, da ji veliko stvari, ki so ji bile dragocene in pri srcu, ni več dostopnih. Zelo rada je na primer slikala, pomembno ji je bilo, kakšna je videti, ljubila je potovanja … Ob takšnem razmišljanju se je seveda počutila nesrečna. »Potem sem se odločila: zelo jasno sem začela razmišljati o tem, kaj mi je dostopno in kaj lahko naredim iz tega, kar imam. Ugotovila sem, da je tega ogromno. To mi je takrat zelo pomagalo in mi tudi še zdaj,« pripoveduje Tjaša. Preberite še več spoznanj pozitivne psihologije o tem, kako ujeti srečo, ki smo jih odkrivali v tej številki.

7 malih navad srečnih ljudi

Vsi si želimo biti srečni – kaj pa v resnici naredimo za to? Raziskave pravijo, da je 40 odstotkov našega zadovoljstva odvisno od namernih, načrtovanih dejavnosti. Spremenite svoje počutje z izbiro, s tem, kako si boste zapolnili dan. Večina stvari, ki jih počnemo, je posledica naših navad in ne odločitev. Tudi sreča mora postati navada, del naše vsakodnevne rutine, ne pa nepredvidenih trenutkov in pričakovanj, pravijo raziskave.


Maja Martina Merljak:  Vajeti imam v svojih rokah

Maja Martina Merljak je strastna igralka, ki blesti tako v filmu kot v gledališču in na televiziji, spogleduje pa se tudi z režijo in s scenaristiko. O sebi pravi, da ni tako pomembno, kje in s kom ustvarja, pač pa – kaj. »Zanimajo me dobre zgodbe in vloge, ki imajo močan pomen, smisel, sporočilo.« Najpomembneje pa je, da si pri tem zvest sebi, da ustvarjaš strastno in po svojem okusu.


Intervju z Adriano Dolinar: Ni vsaka naravna rešitev dobra

Adriano Dolinar je življenjska pot peljala od veterine in medicine do farmacije, zatem pa še k študiju naravnih rešitev na področju kitajske tradicionalne medicine in fitoterapije. Ker živi po načelu, da je bolje, kot podariti ribo, človeka naučiti lovljenja rib,  v okviru projektu Skupaj za zdravje človeka in narave že deset let raziskuje naravne rešitve, s katerimi si lahko pomagamo pri različnih težavah.


Dermatologinja svetuje: Senčenje za zdravje in lepoto

Opozorila in priporočila za zaščito pred ultravijoličnimi žarki (UV-žarki) niso prav nič pretirana. Nastala so na osnovi znanja o koži in sodobnih spoznanj o njihovi škodljivosti. Kot prvi so jih oblikovali predvsem svetlopolti narodi, med njimi Angleži, ki jih je življenje zaneslo na sončno stran planeta, denimo v Avstralijo, kjer so se kot martinčki nastavljali sončnim žarkom in vpijali njihovo »moč«. Že kmalu so začudeni ugotavljali, da je med njimi neverjetno veliko obolelih za malignim melanomom in drugimi vrstami kožnega raka, ženske (in tudi moški) pa so imeli že kmalu po tridesetem letu kožo, kakršno bi človek pričakoval pri šestdesetih letih. Srečevali so se s celim kupom tegob, ki jih v matičnem okolju niso poznali. Sčasoma so ugotovili, da je za vse to krivo pretirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom. Tako so sčasoma oblikovali dodelana priporočila in zaščitne ukrepe.

Klime in naše zdravje

Ko je zunaj pasja vročina, se klimatskim napravam v večini prostorov ne moremo več izogniti. Če so bile pred kakimi petdesetimi leti nekaj tako rekoč eksotičnega in so jih uporabljali predvsem v večjih industrijskih obratih, so zdaj nepogrešljive doma in tudi v avtomobilu. Toda, ali so tovrstne naprave nevarne za zdravje? To je odvisno tudi od tega, kako jih uporabljamo. Klimatske naprave ne škodujejo zdravju, vendar le, če jih uporabljamo pravilno.


Visok krvni tlak: Znižajte ga s pravo vadbo

Kaj lahko vsak stori za znižanje visokega krvnega tlaka? Glavna skrb je sprememba življenjskega sloga: izguba odvečne telesne teže, redna telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, manjši vnos soli in opustitev kajenja. Pot do tja je precej težja, kot se zdi na prvi pogled. Sprememba življenjskega sloga namreč ne obsega zgolj enega jabolka na dan in petnajstih minut hoje, čeprav je to lahko prvi korak. Zahteva namreč veliko volje in tudi odrekanja, ki pa poskrbita za boljšo kakovost življenja. Veliko lahko storite sami, vendar morate pri tem upoštevati zdravnikove nasvete. Za večji napredek je priporočljiva vadba pod nadzorom strokovnjaka, ki bo poskrbel, da bo vadba ustrezna in primerno stopnjevana.


Čebelji izdelki

Znano je, da so bili stari Egipčani in Asirci, zatem pa še stari Grki in Rimljani med prvimi, ki so vzgajali čebele. Zato se zdi toliko bolj neverjetno, da z izjemo strokovnjakov in čebelarjev ljudje o čebelah ne vedo prav veliko. V antičnih časih so nektar častili kot napitek bogov, med častilci čebeljih izdelkov pa največkrat omenjajo Pitagora, ki je izjavil: »Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej.« Pitagora je imel prav: čebelje izdelke v resnici lahko umestimo tako med prehranska dopolnila kot tudi med naravna zdravila.


Podjetno do družbenih učinkov

Podjetniki z družbenim učinkom so podjetniki, ki so v svoji okolici zaznali problem, ki ga želijo kar se da učinkovito rešiti. Njihovo osnovno poslanstvo ni ustvarjanje dobička, marveč reševanje socialnih, družbenih in okoljskih problemov sodobne družbe, kot so brezposelnost mladih, nizka stopnja samooskrbe z lokalno pridelano hrano, nepovezane lokalne skupnosti, presežek odpadkov … V sodelovanju z Zavodom Viva že od leta 2013 z različnimi dejavnostmi spodbujamo in promoviramo razvoj inovativnih pristopov za »boljši posel«, kajti le tako je mogoče pomembno izboljšati kakovost našega življenja in življenja naših skupnosti. Zato smo prejšnji mesec na delavnici petnajstim podjetnikom pomagali prebroditi izzive pri njihovem delovanju in jim ob pomoči mentorjev ponudili nova znanja za nadaljevanje uspešne poti.

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki