Teden boja proti raku: 3.–7. marec 2014

»Raka je mogoče uspešno preprečevati le s sodelovanjem države«

Danes so se ob 11. uri s tiskovno konferenco na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) začele prireditve ob letošnjem Tednu boja proti raku, ki ga prireja Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z OI. Teden letos poteka z geslom »Raka je mogoče uspešno preprečevati le s sodelovanjem države«, s katerim Zveza opozarja na odgovornost države ne le pri organizaciji zdravstvenega varstva in zdravljenja bolnikov z rakom, pač pa tudi v preventivi raka in pri krepitvi zdravja prebivalstva. Na novinarski konferenci bo med drugim predstavljeno delovanje Zveze v preteklem letu in nekateri dosežki Državnega programa obvladovanja raka.

Dejstvo je, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Čeprav je skrb za zdravje prvenstveno odgovornost vsakega posameznika, pa jo lahko udejanja samo v državi, ki podpira zdravje v vseh svojih politikah.

Slovenci smo za bolj zdravo življenje naredili že veliko, a še zdaleč ne vsega. Smo med tistimi evropskimi državami, ki imajo med moškimi srednjih let najmanj kadilcev. Žal se med mladimi in med ženskami delež kadilcev ne manjša. Prav tako se Slovenci še premalo gibljemo in pojemo preveč nezdravih živil; prav zato se med nami veča število ljudi s čezmerno telesno težo. Družbene in socialne neenakosti se kažejo tudi v zdravju: med ljudmi z nizko izobrazbo in iz nižjih družbenih slojev bolj prevladujejo nezdrave prehranske navade, več jih je prede-belih, manj so telesno dejavni, več jih kadi in čezmerno pije alkoholne pijače; zaradi vsega tega jih več zboli za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ne le za rakom. Razlike v zbole¬va¬nju za rakom so tudi med spoloma in med mestnim in podeželskim prebivalstvom.

Čeprav onesnaženost bivalnega in delovnega okolja manj prispeva k celotnemu bremenu raka, pa ne gre pozabiti, da je Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ki je posebna agencija Svetovne zdravstvene organizacije, lansko jesen na seznam dokazano rakotvornih snovi za človeka uvrstila tudi onesnaženost zunanjega zraka. Poudarili so, da je dovolj dokazov, da pljučnega raka povzroča tudi onesnažen zrak. Po izračunih je leta 2010 zaradi pljučnega raka, nastalega zaradi onesnaženega zraka, na svetu umrlo več kot 200.000 ljudi. V Sloveniji zrak najbolj onesnažuje individualno ogrevanje, ker ima preveč gospodinjstev neprimerna kurišča.

Ljudje so raznim rakotvornim snovem lahko izpostavljeni tudi na svojih delovnih mestih. V Sloveniji nimamo pregleda, koliko delavcev sploh dela na takih nevarnih delovnih mestih, in zato ne moremo niti oceniti, koliko rakavih bolezni je posledica izpostavljenosti nevarnim snovem iz delovnega okolja.

Rak torej ni samo problem zdravstva, pač pa celotne družbe in države. Zato Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska komisija pozivata vlade, naj sprejmejo celostno državno strategijo za krepitev zdravja in za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Le skrbno izdelana celostna strategija bo omogočila izboljšanje zdravja prebivalcev, zmanjšala neena¬kosti v zdravju in prispevala k preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in kakovostni obravnavi ne le raka, ampak vseh kroničnih nenalezljivih bolezni. Izboljševanje zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju morata postati ključna strateška razvojna cilja, saj sta v vsaki družbi osnova za ekonomski razvoj ter večjo kakovost življenja.

Rak v Sloveniji

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. Po podatkih Registra raka RS v Sloveniji za rakom letno zboli okrog 13.000 ljudi, umre pa jih okrog 6000. Po sedanjih trendih lahko pričakujemo, da bo do 75. leta starosti za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk, rojenih leta 2010. Pri moških je bil v zad¬njih letih najpogostejši rak prostate (ki je na prvem mestu zamenjal pljučnega raka), pri ženskah pa rak dojk. Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni rak (razen melanoma), raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke − obsegajo 59 % vseh novih primerov rakavih bolezni.

Več podatkov o raku v Sloveniji in o raku nasploh je na voljo na spletišču SLORA.

Aktivnosti v tednu, posvečenemu boju proti raku

• V torek, 4. 3., bo ob 12. uri na OI Dan odprtih vrat (predavalnica v stavbi C OI).
• V sredo, 5. 3., bo ob 10.30 na Ministrstvu za zdravje slavnostna seja Zveze slovenskih društev za boj proti raku, kjer bo predstavljeno delo Zveze v preteklem letu; za prispe¬vek k uspešnemu delu Zveze in društev bodo posebej zaslužni prejeli plakete in priznanja.
• V četrtek, 6. 3., bodo člani regijskih društev Zveze v trgovskih centrih po Sloveniji obi-skovalke svojih stojnic na modelih učili, kako si lahko same preventivno pregledajo dojke, obiskovalce pa, kako naj si preventivno pregledujejo moda, vsem zainteresiranim pa delili zgibanke z zdravstvenovzgojno vsebino.
• V petek, 7. 3., bodo v Osnovni šoli Brežice na priložnostni prireditvi izmed tistih učencev sedmega razreda vseh slovenskih osnovnih šol, ki so podpisali slovesno obljubo, da v tekočem šolskem letu ne bodo začeli kaditi, izžrebali za dva avtobusa srečnežev, ki bodo maja odšli na tradicionalni nagradni izlet v Gardaland.