Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o statusu alkohola in zdravja

Slovenija uvrščena v skupino držav s trendom vse večjega uživanja alkohola

Zadnje poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o statusu alkohola in zdravja razkriva, da je alkohol najpomembnejši vzrok prezgodnje umrljivosti odraslih v Evropi. V državah kjer so z  ukrepi v zadnjih desetih letih uspešno zmanjšali pitje alkohola, se je bistveno zmanjšala umrljivosti zaradi z alkoholom neposredno povezanih vzrokov. Eden glavnih vzvodov za zmanjšanje škodljivih posledic alkohola je zgodnje prepoznavanje in primerno  zdravljenje odvisnosti. Slovenija se uvršča v skupino držav s trendom vse večjega uživanja alkohola, predvsem na račun neregistrirane porabe le-tega.
Vsak sedmi Evropejec in vsaka trinajsta Evropejka v starostni skupni med 15 in 64 let umre zaradi škodljivih posledic alkohola, kar je dvakrat več kot je svetovno povprečje. Alkohol je vzročno povezan z več kot 200 boleznimi določenimi z mednarodno klasifikacijo bolezni in neposredno povezan z vsaj 30 boleznimi (te bolezni se pojavijo le ob prisotnosti alkohola). Vzroki za prezgodnjo smrt povezano z alkoholom so v večini primerov rak, ciroza jeter in poškodbe (več kot 90% vseh smrti je povezanih z alkoholom). Obstaja jasna in pomembna povezava med količino zaužitega alkohola in prezgodno umrljivostjo.

V Evropski skupnosti od leta 1992 potekajo aktivnosti za omejitev škode povzročene z alkoholom, v zadnjem obdobju pa pod vodstvom Evropske komisije potekajo aktivnosti povezane z Evropsko alkoholno strategijo, ki spodbuja članice Evropske skupnosti k aktivnostim za zmanjševanje z alkoholom povezane škode. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2011 predstavila Evropski načrt aktivnosti za zmanjševanje škodljive rabe alkohola v obdobju 2012- 2020.

Evropska alkoholna strategija opredeljuje pet prioritet:

1. Varovanje mladih, otrok in še nerojenih otrok.
2. Zmanjševanje poškodb in smrtnosti povezanimi s prometnimi nesrečami.
3. Preprečevanje škodljivih posledic alkohola na odrasle osebe in zmanjševanje negativnih vplivov alkohola na delovno sposobnost.
4. Informiranje, izobraževanje in ozaveščanje o škodljivosti tveganega pitja alkohola.
5. Kreiranje ustreznejših vzorcev pitja alkoholnih pijač, razvoj in vzdrževanje skupne Evropske baze podatkov.

V nekaterih državah zahodne in južne Evrope (Francija, Italija, Grčija...) se letna količina zaužitega alkohola zmanjšuje, kar se že kaže v direktnem zmanjševanju škode in nesreč povzročenih zaradi alkohola ter nižji umrljivosti zaradi nesreč in bolezni povezanimi z alkoholom. To kaže, da je implementacija alkoholnih politik učinkovita, še posebej učinkoviti in merljivi ukrepi so:

1. Alkoholna davčna politika in omejevanje dostopa do alkohola.
2. Omejitve oglaševanja in trženja alkoholnih pijač.
3. Povečanje prepoznavanja in stopnje zdravljenja oseb, ki imajo težave z alkoholom.
 
V poročilu so opisane konkretne aktivnosti iz Finske, Škotske in Francije, ki so učinkovito zmanjšale škodo povzročeno s pitjem alkohola na tvegan način.

S stališča preventive oziroma zmanjševanja škode povzročene z alkoholom so zelo pomembni vsi ukrepi, ki zmanjšujejo skupno količino zaužitega alkohola, predvsem pri osebah s kroničnim pitjem alkohola.

Slovenija je v poročilu, glede na trende in vzorce pitja alkohola,  umeščena v skupino držav srednje vzhodne in vzhodne Evrope, skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Slovaško. V teh državah se količina popitega alkohola povečuje, pomemben delež pa ima predvsem neregistrirana proizvodnja in uživanje alkohola. Slovenija je v skupini držav z visoko stopnjo tveganja obolenja za cirozo jeter in umrljivostjo zaradi z alkoholom povezanih bolezni kot so rak in poškodbe. Slovenija ima sprejeto nacionalno politiko o alkoholu od leta 2000, ki je bila pred petimi posodobljena  in sprejeta v državnem zboru. V obdobju 2006-2012 so se izvajali preventivni programi in aktivnosti povezane z zmanjševanjem in preprečevanjem škode povzročene z alkoholom, predvsem ozaveščanje o vplivu alkohola na promet, omejitve uživanja alkohola na delovnem mestu, omejitve dostopa do alkohola ter ozaveščanje  o uživanju alkohola med mladimi.

Pomemben del zmanjševanja škode zaradi tveganega pitja alkohola sta, ob preventivnih ukrepih, tudi povečanje prepoznavanja in zdravstvena pomoč osebam, ki imajo težave z alkoholom.


Celotno poročilo je na voljo na povezavi: euro.who.int



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alkohol , zasvojenost z alkoholom

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.