Novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o statusu alkohola in zdravja

  • UR
  • sreda, 17. julij 2013
(Foto: Shutterstock)

Slovenija uvrščena v skupino držav s trendom vse večjega uživanja alkohola

Zadnje poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o statusu alkohola in zdravja razkriva, da je alkohol najpomembnejši vzrok prezgodnje umrljivosti odraslih v Evropi. V državah kjer so z  ukrepi v zadnjih desetih letih uspešno zmanjšali pitje alkohola, se je bistveno zmanjšala umrljivosti zaradi z alkoholom neposredno povezanih vzrokov. Eden glavnih vzvodov za zmanjšanje škodljivih posledic alkohola je zgodnje prepoznavanje in primerno  zdravljenje odvisnosti. Slovenija se uvršča v skupino držav s trendom vse večjega uživanja alkohola, predvsem na račun neregistrirane porabe le-tega.

Vsak sedmi Evropejec in vsaka trinajsta Evropejka v starostni skupni med 15 in 64 let umre zaradi škodljivih posledic alkohola, kar je dvakrat več kot je svetovno povprečje. Alkohol je vzročno povezan z več kot 200 boleznimi določenimi z mednarodno klasifikacijo bolezni in neposredno povezan z vsaj 30 boleznimi (te bolezni se pojavijo le ob prisotnosti alkohola). Vzroki za prezgodnjo smrt povezano z alkoholom so v večini primerov rak, ciroza jeter in poškodbe (več kot 90% vseh smrti je povezanih z alkoholom). Obstaja jasna in pomembna povezava med količino zaužitega alkohola in prezgodno umrljivostjo.

V Evropski skupnosti od leta 1992 potekajo aktivnosti za omejitev škode povzročene z alkoholom, v zadnjem obdobju pa pod vodstvom Evropske komisije potekajo aktivnosti povezane z Evropsko alkoholno strategijo, ki spodbuja članice Evropske skupnosti k aktivnostim za zmanjševanje z alkoholom povezane škode. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2011 predstavila Evropski načrt aktivnosti za zmanjševanje škodljive rabe alkohola v obdobju 2012- 2020.

Evropska alkoholna strategija opredeljuje pet prioritet:

1. Varovanje mladih, otrok in še nerojenih otrok.
2. Zmanjševanje poškodb in smrtnosti povezanimi s prometnimi nesrečami.
3. Preprečevanje škodljivih posledic alkohola na odrasle osebe in zmanjševanje negativnih vplivov alkohola na delovno sposobnost.
4. Informiranje, izobraževanje in ozaveščanje o škodljivosti tveganega pitja alkohola.
5. Kreiranje ustreznejših vzorcev pitja alkoholnih pijač, razvoj in vzdrževanje skupne Evropske baze podatkov.

V nekaterih državah zahodne in južne Evrope (Francija, Italija, Grčija...) se letna količina zaužitega alkohola zmanjšuje, kar se že kaže v direktnem zmanjševanju škode in nesreč povzročenih zaradi alkohola ter nižji umrljivosti zaradi nesreč in bolezni povezanimi z alkoholom. To kaže, da je implementacija alkoholnih politik učinkovita, še posebej učinkoviti in merljivi ukrepi so:

1. Alkoholna davčna politika in omejevanje dostopa do alkohola.
2. Omejitve oglaševanja in trženja alkoholnih pijač.
3. Povečanje prepoznavanja in stopnje zdravljenja oseb, ki imajo težave z alkoholom.
 
V poročilu so opisane konkretne aktivnosti iz Finske, Škotske in Francije, ki so učinkovito zmanjšale škodo povzročeno s pitjem alkohola na tvegan način.

S stališča preventive oziroma zmanjševanja škode povzročene z alkoholom so zelo pomembni vsi ukrepi, ki zmanjšujejo skupno količino zaužitega alkohola, predvsem pri osebah s kroničnim pitjem alkohola.

Slovenija je v poročilu, glede na trende in vzorce pitja alkohola,  umeščena v skupino držav srednje vzhodne in vzhodne Evrope, skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Slovaško. V teh državah se količina popitega alkohola povečuje, pomemben delež pa ima predvsem neregistrirana proizvodnja in uživanje alkohola. Slovenija je v skupini držav z visoko stopnjo tveganja obolenja za cirozo jeter in umrljivostjo zaradi z alkoholom povezanih bolezni kot so rak in poškodbe. Slovenija ima sprejeto nacionalno politiko o alkoholu od leta 2000, ki je bila pred petimi posodobljena  in sprejeta v državnem zboru. V obdobju 2006-2012 so se izvajali preventivni programi in aktivnosti povezane z zmanjševanjem in preprečevanjem škode povzročene z alkoholom, predvsem ozaveščanje o vplivu alkohola na promet, omejitve uživanja alkohola na delovnem mestu, omejitve dostopa do alkohola ter ozaveščanje  o uživanju alkohola med mladimi.

Pomemben del zmanjševanja škode zaradi tveganega pitja alkohola sta, ob preventivnih ukrepih, tudi povečanje prepoznavanja in zdravstvena pomoč osebam, ki imajo težave z alkoholom.


Celotno poročilo je na voljo na povezavi: euro.who.int



Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki