Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zobozdravstvena oskrba otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi

Število otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi se je v zadnjih desetletjih povečalo, tudi tistih z najtežjimi boleznimi, saj je razvoj učinkovitih metod zdravljenja omogočil njihovo preživetje. Kroničnih bolezni, ki so tesno povezane z boleznimi ustne votline, je veliko in njihova pogostnost je različna. Stičišče interdisciplinarne, zdravniške in zobozdravniške oskrbe otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi je skrb za zgodnje odkrivanje ter učinkovito zdravljenje teh bolezni ob hkratni poudarjeni skrbi za ohranjanje ustnega zdravja.
Med zobozdravniki, še posebno med specialisti za otroško in preventivno zobozdravstvo, se krepi zavedanje o pomenu vključevanja strokovnjakov s področja zobozdravstva v interdisciplinarno oskrbo otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi. Številne izmed teh bolezni so namreč večplastno povezane z ustnim zdravjem. Otrokova kronična bolezen lahko že sama povzroči bolezenske spremembe v ustni votlini ali poveča tveganje zanje, na to tveganje pa pogosto vplivajo tudi postopki, s katerimi se kronično bolezen zdravi. Prav tako pa lahko bolezni zob, predvsem karies s svojimi posledicami, in bolezni obzobnih tkiv resno ogrozijo zdravstveno stanje otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi.

Zobozdravniški posegi, ki so potrebni, če bolezni zob in obzobnih tkiv ni uspelo preprečiti, lahko pri otrocih ali mladostnikih z nekaterimi kroničnimi boleznimi povzročijo resne zaplete, pogosto pa so ti posegi tudi zelo zahtevni, saj imajo mnogi kronično bolni otroci in mladostniki tudi zmanjšane zmožnosti na različnih področjih funkcioniranja, tako telesnih kot duševnih. Stičišče interdisciplinarne, zdravniške in zobozdravniške oskrbe otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi je skrb za zgodnje odkrivanje ter učinkovito zdravljenje teh bolezni ob hkratni poudarjeni skrbi za ohranjanje ustnega zdravja.

Dr. Rok Kosem, dr. dent. med., predsednik strokovnega združenja za otroško in preventivno zobozdravstvo (Sekcija pedontologov SZD), je dejal: »Temelji zobozdravstvenih preventivnih ukrepov so tudi pri kronično bolnih otrocih in mladostnikih načelno preprosti: vzdrževanje dobre ustne higiene od izrasti prvega mlečnega zoba dalje z uporabo starosti primerne količine zobne paste z ustrezno koncentracijo fluorida in zagotavljanje zdrave prehrane, predvsem brez pogostega uživanja hrane in pijač s hitro razgradljivimi ogljikovimi hidrati – sladkorji«.

Število otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi se je v zadnjih desetletjih povečalo, tudi tistih z najtežjimi boleznimi, saj je razvoj učinkovitih metod zdravljenja omogočil njihovo preživetje. Kroničnih bolezni, ki so tesno povezane z boleznimi ustne votline, je veliko in njihova pogostnost je različna: nekatere so med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi (npr. astma), številne pa sodijo med redke bolezni (npr. cistična fibroza).


Astma

Pojavnost astme v zadnjih letih v razvitem svetu narašča. Tako se ocenjuje, da ima v Sloveniji  astmo kar 15 odstotkov otrok in mladostnikov. Zdravila, ki se jih učinkovito uporablja pri njenem zdravljenju, so domnevno glavni vzrok za veliko pojavnost kariesa. Velik delež zdravila v prahu, ki pogosto vsebuje sladkorje (npr. laktozo), se pri inhalacijah namreč zadrži v ustni votlini, kar povečuje tveganje za karies. Zdravila, ki omogočajo širjenje dihalnih poti (beta 2-agonisti), hkrati povzročajo zmanjšano izločanje sline, kar domnevno vpliva tudi na pojav erozij, spremenjena sestava sline pa povzroča nastanek trdih zobnih oblog. Pri otrocih in mladostnikih z astmo je velika tudi pojavnost vnetja dlesni, kar povezujejo s spremenjenim imunskim odzivom in pogostim dihanjem skozi usta.

Sladkorna bolezen

Tudi pojavnost sladkorne bolezni tipa 1 narašča v številnih evropskih državah, najbolj pri otrocih, starih do pet let. V Sloveniji tako vsako leto odkrijejo sladkorno bolezen tipa 1 pri 50 predšolskih otrocih. V številnih raziskavah se je potrdilo, da imajo otroci s sladkorno boleznijo zmanjšano izločanje sline, v slini pa je tudi povečana koncentracija glukoze, kar sta dejavnika tveganja za karies. Ker pa dobro vodenje sladkorne bolezni vključuje poleg zdravljenja z inzulinom in redne telesne aktivnosti tudi zdravo varovalno prehrano z omejenim uživanjem enostavnih ogljikovih hidratov, to preprečuje karies. Nasprotno pa imajo otroci in mladostniki s slabo vodeno sladkorno boleznijo tudi veliko tveganje za bolezni obzobnih tkiv, kot pri sistemsko zdravih posameznikih pa so tudi pri njih glavni vzročni dejavnik za parodontalno bolezen zobne obloge.

Rak

Za rakom zboli v Sloveniji vsako leto okoli 50 otrok in razvoj učinkovitih metod zdravljenja je povzročil, da se jih večina pozdravi. Za posamezne maligne bolezni so po mednarodnih smernicah predvideni natančni protokoli zdravljenja, ki praviloma vključujejo kombinacije kemoterapije, obsevanja in kirurškega zdravljenja. Pri takšnem intenzivnem zdravljenju se lahko pojavijo takojšnji in/ali pozni stranski učinki, pogosto tudi na zobeh in sluznici ustne votline. Med kemoterapijo se pogosto pojavi vnetje ustne sluznice (mukozitis) in prehodno zmanjšanje izločanja sline, obsevanje celega telesa ali področja glave pa lahko povzroči tudi trajno zmanjšanje izločanja sline, kar izrazito poveča tveganje za karies, lahko pa nastanejo tudi različne razvojne okvare zob. Da bi spremembe v ustni votlini v največji možni meri preprečili ali pa jih zgodaj odkrili in zdravili, je zobozdravstvena oskrba otroka pomembna že pred začetkom zdravljenja raka, med zdravljenjem in po njem.


Prirojene srčne napake

Podatki kažejo, da ima prirojeno srčno napako skoraj vsak stoti živorojeni otrok, kar pomeni, da lahko v Sloveniji ob 20.000 rojstvih letno pričakujemo, da se vsak mesec rodi okoli 15 otrok s srčno napako. Pri nekaterih izmed njih obstaja veliko tveganje za življenjsko nevarno okužbo na zaklopkah (infekcijski endokarditis), če bakterije iz ustne votline prodrejo v kri (bakteriemija). Do bakteriemije prihaja ob slabi ustni higieni s posledičnim vnetjem obzobnih tkiv že ob vsakodnevnih dražljajih in tudi spontano, pa tudi pri zobozdravniških posegih. Zato je pri otrocih s hudimi srčnimi napakami ohranjanje ustnega zdravja zelo pomembno. Žal pa je mogoče še vedno pogosto zaznati zmotno prepričanje, da je potrebno le, da se pred morebitno operacijo odstrani vnetna žarišča v ustih in takrat otroka antibiotično zaščiti. Prirojene srčne napake s tveganjem za infekcijski endokarditis so razpoznane praviloma že v prvih mesecih življenja in pomembno je, da je otrok po takšni razpoznavi hitro napoten k zobozdravniku in vključen v sistematično preventivno zobozdravstveno oskrbo.

Z ustnim zdravjem in skrbjo zanj so seveda povezane tudi druge kronične bolezni, kot so motnje strjevanja krvi, kronična ledvična odpoved, ki je pogosto povezana s transplantacijo ledvice, različne motnje hranjenja, celiakija, primarne in sekundarne imunske pomanjkljivosti, juvenilni revmatoidni artritis, epilepsija, nevropsihiatrične bolezni ter še številne druge bolezni, razvojne motnje in sindromi. Med redkimi boleznimi je s stališča zobozdravstvene oskrbe treba omeniti cistično fibrozo. Na leto se v Sloveniji rodi do šest otrok s to boleznijo, ki prizadene številne organe. Bolezen je bila pred leti smrtna v otroštvu, s stalnim izboljševanjem možnosti obravnave obolelih pa vedno več bolnikov živi polno in uspešno življenje v odrasli dobi. Cistična fibroza lahko na različne načine prizadene ustno zdravje, predvsem pa so pomembni redni zobozdravniški pregledi in ustrezni preventivni ukrepi, da bi se omejila potreba po zobozdravniških posegih, pri katerih bi bilo delovanje bolnikovih dihal lahko ogroženo zaradi aspiracije aerosola ali vdihavanja plinov pri oskrbi v splošni anesteziji.

Kljub težavam, s katerimi se srečuje zdravstveni sistem v Sloveniji, je treba zagotoviti, da se ohranijo in nadalje razvijajo načini uspešnega zdravljenja otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi, prav tako pa tudi na preventivi temelječ sistem zobozdravstvenega varstva celotne otroške in mladostniške populacije. Z nadgradnjo interdisciplinarnega sodelovanja strokovnjakov s področja zdravstva in zobozdravstva pa bi morali doseči, da bi se še izboljšalo ustno zdravje in s tem tudi kakovost življenja najbolj ranljivega dela te populacije – otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi in zmanjšanimi zmožnostmi.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zobozdravstvo , mladostnik , kronična bolezen

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.