Nekaj divjega

  • UR
  • četrtek, 14. februar 2013

Avtor: Dario Cortese

Ta knjiga je začetek nečesa divjega, kar naj bi bilo brez konca. Ali vsaj tako nekako. Gre namreč za to, da je avtor tega divjespisja nekoliko počasen in okoli 35 užitnih divjih rastlin na leto že nekako »spravi pod streho«, drugače pa … Zakojška grapa, Zapoška, Trebuša, Govci in takšne divjine …

Naj zaradi tega na tem mestu ne škodi nekaj besed, ki so uvedle zbirko Nekaj divjega, natančneje zbirko posebnih izdaj zbirke Novice iz divjine. Da ne bo pomote, vsaka izdaja Nekaj divjega izide 1. aprila v tekočem letu. Prav tale je bila prva.

Nekaj divjega (Založba Porezen, 1. april 2011)

V knjigi je po času rasti, torej od pomladi do zime, razvrščenih več kot 30 užitnih samoniklih rastlin. Vsaka je uvodoma predstavljena s fotografijo, osnovnimi botaničnimi značilnostmi in zanimivkami glede izvora. Sledijo nasveti za nabiranje, opozorila glede možnosti zamenjave, podatki o prehranskem pomenu in zdravilnih lastnostih, podobo vsake »divjinke« pa zaokrožijo navodila za pripravo in recepti, ki jih je v knjigi več kot 100. Po vsaj dve jedi sta pri vsaki rastlini predstavljeni tudi s fotografijo.

Ker je avtor na to temo spisal kar nekaj knjig, menda ne bo odveč informacija o podobnosti oziroma o razlikah le tehg, kijih je priobčil tudi v uvodnem delu knjige Nekaj divjega v drugo.

Divja hrana (1995, ponatis 2007, v kratkem še ponatis 2013)
V knjigi je predstavljenih več kot 60 najpogostejših ter za prehrano pomembnejših užitnih divjih rastlin in plodov z nasveti za prepoznavanje, nabiranje in pripravo. Vsaka rastlina je predstavljena z opisom in fotografijo, pri vsaki je tudi več receptov in vsaj ena fotografija jedi.

Ko se je knjiga po skoraj desetih letih razprodala, je zanimanje zanjo spet naraslo. Vendar, filmov za tisk ni bilo več najti. Na mestu tiskarne Tone Moškrič, ki je to knjigo v prvi izdaji nadvse uspešno natisnila, zdaj že nekaj časa stoji stavba prodajne verige, ki nas …

Kaj zdaj? Avtor se je odločil, da bo Divjo hrano znova napisal, vendar drugače, tako da bo zanimiva tudi za tiste, ki že imajo prvo knjigo s tem naslovom. Tako je nastala Divja hrana2.

Vendar – ko je slednja izšla, je šla in še gre v prodajo kot za med, o čemer priča več ponatisov, obenem pa se je povpraševanje za prvo Divjo hrano še povečalo. Zaradi tega so se po nadaljnjih poizvedovanjih in iskanjih le našli tiskarski filmi in izdan je bil ponatis knjige Divja hrana, ki sta ji na koncu dodani dve strani opomb o glavnih napakah v prvi izdaji, omenjenih tudi v uvodnem delu knjige Divja hrana2.

Divja hrana2 (2005, ponatisi 2008, 2010 in 2011)
V tej knjigi je avtor v primerjavi s prvo »ohranil« najpomembnejšo divjo zelenjad, dodal nekatere druge vrste in nekatere izbrane gobe, ki so mu pri srcu. (Opomba: to ni priročnik za spoznavanje gob niti ne gobarska kuharica.) Tako je v knjigi zbranih več kot 120 vrst samonikle zelenjave in okoli 40 vrst gob. V njej ni užitnih divjih plodov.
Za razliko od prve Divje hrane je knjiga večjega formata, v njej je več fotografij, opisi so krajši z nekoliko izvensrediščnimi uvodi. Pri vsaki vrsti je v večini primerov več fotografij, ki prikazujejo rastlino oziroma gobo, in več fotografij jedi. Receptov seveda ne manjka, so pa drugačni kot v predhodni knjigi.

Zato se knjigi Divja hrana in Divja hrana2 ne izključujeta, temveč dopolnjujeta ter predstavljata korenine, iz katerih raste Nekaj divjega, ne le kot knjiga, temveč kot zbirka.

Nekaj divjega (2011)
Povod za to knjigo je bil spodbuden odziv bralcev priloge časnika Nedelo Odprta kuhinja, v kateri je avtor leta 2010 začel objavljati prispevke o užitnih divjih rastlinah v rubriki, ki je z imenom botrovala tudi naslovu knjige. Tako rekoč na zahtevo bralcev je torej prišlo do knjige, ki je spodbudila avtorja, da si Nekaj divjega ni zamislil kot knjigo, temveč kot zbirko, v kateri bo vsako leto na osnovi prispevkov o divjinkah v prilogi omenjenega časnika in še kje drugje – torej med drugim, če ne v tem času sploh predvsem, tudi na spletni strani divjahrana.si – tako da bo zbirka postopoma narasla v najširše delo o užitnih divjih rastlinah pri nas in bo obsegala več kot 300 vrst (zelo verjetno pa še več kot več kot 300).

Knjige lahko naročite na porezen.si

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki