Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zadnja spoznanja o preprečevanju strdkov

mag. Viktor Švigelj, dr. med., spec. nevrologije
mag. Viktor Švigelj, dr. med., spec. nevrologije (Foto: Diana Anđelić)

Preprečevanje možganske kapi pri atrijski fibrilaciji

Veliko ljudi občasno doživi občutek, da je njihovo srce "ponorelo", kot se navadno izrazijo po izkušnji. Četudi je občutek neprijeten, saj se zdi, kot da bo srce vsak hip izskočilo iz prsnega koša, gre največkrat za hitrejše, vendar pravilno bitje srca brez pravega razloga, tovrstni pripetljaji pa praviloma niso nič resnega. Če pa srce utripa neenakomerno in zunaj normalnega ritma, gre za atrijsko fibrilacijo, ki je lahko stalna ali občasna, utegne pa biti tudi nevarna. Med njenimi številnimi zapleti je najpogostejša možganska kap.
Kot pravi mag. Viktor Švigelj, dr. med., nevrolog z Oddelka intenzivne nevrološke terapije Nevrološke klinike v Ljubljani, zaradi nenormalnega ritma srca v votlinah te najpomembnejše mišice v telesu nastajajo strdki ali embolusi. Od tam lahko po krvi kadarkoli odplavajo v katerikoli del telesa in zamašijo arterijo (v možganih, roki, nogi, ledvicah, črevesu, pljučih …). Zaradi anatomskih značilnosti in bližine srca strdek najpogosteje odplavi v možgane, človek pa utrpi možgansko kap. Znano je, da je možganska kap težko stanje; v prvem mesecu po kapi umre petina bolnikov, v letu dni še dodatna petina bolnikov, visok odstotek pa jih trpi zaradi velike oviranosti. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s trombolizo (topljenje strdkov) – vendar ne pozneje kot 4,5 ure po jasnem nastopu znakov in simptomov te bolezni – je mogoče zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti.

Pri "običajni" možganski kapi, ki je posledica lokalne zamašitve katere od možganskih arterij, se možgani postopoma privajajo na vse slabši pretok krvi, saj se žila oži daljši čas, in ko nastopi zamašitev, so možgani veliko bolje pripravljeni na pomanjkanje kisika in hrane, zaradi česar so posledice milejše. Pri možganski kapi, ki je posledica atrijske fibrilacije in strdka, ki ga je nenadoma prineslo v možgane, pa ta živčni operativni center našega telesa nima prilagoditvenega časa. Tudi zato je tovrstna možganska kap praviloma veliko hujša, smrtnost po dogodku višja, obenem pa s strdkom zamašena žila rada poči, zaradi česar lahko pride do krvavitve, razlaga dr. Švigelj.


Število ljudi z atrijsko fibrilacijo narašča

V Sloveniji je po ocenah stroke kakih 30 tisoč ljudi z atrijsko fibrilacijo, številka pa ves čas narašča. Tudi projekcije, ki jih ponuja stroka, niso prav nič obetavni. Na osnovi študije ATRIA, objavljene v reviji JAMA (2001), naj bi jo v naslednjih desetletjih v ZDA imelo skoraj 6 milijonov ljudi. Vzroki niso povsem jasni, zagotovo pa gre te številke deloma pripisati boljšim metodam odkrivanja in diagnosticiranja te bolezni, pojasnjuje sogovornik.

Dolga leta ljudi z atrijsko fibrilacijo niso dejavno iskali, zdaj pa ravnajo drugače. Pogosta težava pri odkrivanju teh bolnikov je bila v tem, da med kratkotrajnim pregledom v ambulanti pri bolniku ni bilo opaziti motenega srčnega ritma. Boljšo rešitev je omogočila prenosna naprava, ki jo je človek nosil 24 ur in ki je ves čas beležila njegov srčni utrip. Toda tudi ta rešitev ni bila optimalna, saj se lahko zgodi, da srce v celem dnevu ne "zaplapola" niti enkrat. Zdaj je na voljo boljša rešitev: prenosna naprava, ki jo človek upravlja sam. Vsakič, ko začuti, da srce nepravilno utripa, pritisne na gumb, naprava posname EKG, posnetek pa se prek mobilnega telefona prenese v center, ki spremlja ta stanja. Nato zdravnik preuči posnetke in ugotovi, ali gre za atrijsko fibrilacijo ali ne.

Preprečiti možgansko kap

Pri ljudeh, ki jim zdravnik potrdi atrijsko fibrilacijo, je zelo pomembno preprečiti, da bi se v srcu naredil strdek. Zakaj, smo opisali že zgoraj. Posledice so lahko zelo težke, celo usodne, zato so poleg drugih ukrepov vsi bolniki deležni antikoagulantnega zdravljenja. Zlati standard tega zdravljenja je antagonist vitamina K (varfarin). Toda kot pojasnjuje dr. Švigelj, ima to zdravilo številne pomanjkljivosti: "Ima ozko terapevtsko okno, saj morajo biti vrednosti INR med 2 in 3. Kot kaže praksa, je te vrednosti pogosto težko doseči, še težje pa vzdrževati. Poleg tega na njegovo delovanje vplivata hrana in pijača (bolnik se mora izogibati zeleni zelenjavi in sadju, alkoholnim pijačam in sadnim sokovom), zaradi česar zahteva dokaj strogo dieto. Če se bolnik pregreši, se lahko vrednosti INR hitro spremenijo, učinkovanje zdravila pa poruši. Vsi ljudje, ki se zdravijo z antagonistom vitamina K, morajo med zdravljenjem hoditi na redne in pogoste kontrolne preglede (marsikdo potrebuje antikoagulantno zdravljenje vse življenje), na katerih jim vsakič iz prsta vzamejo kri. Povrhu ima zdravilo močne interakcije z drugimi zdravili, ki se presnavljajo skozi jetra."
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravila , srce , možganska kap , strdek , embolus , tromboliza , atrijska fibrilacija , novo zdravilo , antikoagulantna terapija , varfarin

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.