Sindrom nemirnih nog

  • UR
  • torek, 10. april 2007
asist. dr. Leja Dolenc-Grošelj, dr. med.
asist. dr. Leja Dolenc-Grošelj, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Bogomir. Šestdeset let. Ko zvečer sede pred televizor, dobijo njegove nemirne noge krila. Niti poročil ne more pogledali v miru do konca. In jim zaradi pogostega premikanja nog tudi težje sledi. Zaradi občutka nemira v nogah ne zmore dlje časa sedeti pri miru. Prireditve, ki zahtevajo večurno sedenje, so zanj mučne in se jih izogiba. Med gledanjem televizije premika noge, pogosto vstaja in hodi po stanovanju. Tako živi že poldrugo desetletje. Pravi, da se je na svoje nemirne noge že »navadil«, kljub neprijetnemu občutku pa še vedno ni zbral dovolj poguma za zdravljenje.

Sindrom nemirnih nog je nevrološka bolezen, ki je posledica pomanjkanja dopamina – prenašalca v centralnem živčevju. Bolniki imajo občutek zelo neprijetnega nemira  v spodnjem delu nog, običajno v obeh nogah od kolen navzdol. Zanjo je značilno, da se občutek nemira v nogah pojavlja le zvečer pred spanjem, nikoli zjutraj, in da se omenjeni nemir, ki ga nekateri opisujejo kot mravljinčenje nog, nekoliko izboljša, če bolnik vstane, premika noge, hodi.

Osebe s sindromom nemirnih nog zato ne morejo dalj časa sedeti v kinu, gledališču ali na »sedečih« prireditvah, še zlasti, če si ne morejo privoščiti premikanja in gibanja z nogami. Nemir in miganje z nogami se običajno nadaljuje tudi v spanju. »Pogosto gre za premikanje palca navzgor, ki se mu lahko pridruži gib v stopalu in kolenskem sklepu, kar partner opisuje, kot bi bolnik »vozil kolo«.

Taki ljudje spijo zelo nemirno, pogosto se prebujajo, zaradi nočne motorične aktivnosti se zjutraj zbujajo utrujeni, čez dan pa jih pogosto tare prekomerna zaspanost,« je povedala specialistka nevrologije z Inštituta za klinično nevrofiziologijo, ambulanta za motnje spanja, v Kliničnem centru Ljubljana, asistentka dr. Leja Dolenc-Grošelj, dr. med., in ob tem poudarila, da nista vsako mravljinčenje v nogah in občutek nemira že sindrom nemirnih nog.

Vedno zvečer

Med pomembnejšimi znaki je prav dejstvo, da se naštete težave pojavljajo izključno zvečer. Sindrom nemirnih nog je lahko tudi posledica slabokrvnosti - pomanjkanja železa v telesu, ali metabolnih bolezni, na primer odpovedi ledvic, zato zdravnik vedno opravi osnovne laboratorijske preiskave, s pomočjo katerih izključi možnosti, da gre za druge bolezni.

»Diagnoza bolezni je klinična, na podlagi značilnih simptomov bolnika. Narejene so bile že številne genetske študije pri bolnikih z boleznijo nemirnih nog, tako danes poznamo že več kromosomov, preko katerih se bolezen deduje, zato smo vedno pozorni tudi na družinsko anamnezo. Pogostost sindroma nemirnih nog je v splošni populaciji okoli 5 odstotkov, bolezen se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, njena pogostost pa se močno veča s starostjo.

Redko jo srečamo pri otrocih v šolskem obdobju ali med adolescenco, pogosteje pri odraslih, res pa je, da je pogostejša pri odraslih in po 60. letu starosti,« je dejala dr. Dolenc-Grošelj. Bolezen ni ozdravljiva, zato je zdravljenje doživljenjsko. Zdravijo le bolnike s hujšo obliko sindroma nemirnih nog, ki imajo vsaj trikrat tedensko močno izražene že omenjene težave. Dodatne preiskave pri zapletenih bolnikih opravijo v laboratoriju za motnje spanje, kjer med spanjem pri bolniku spremljajo njegovo aktivnost.

Članek se nadaljuje »


Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Denis Baš

Denis Baš dr.med. spec. pediatrije

Postavi vprašanje

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki