Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Alzheimerjeva bolezen:Postavljanje diagnoze je lahko dolgotrajno

Alzheimerjeva bolezen se razvija počasi, vendar se število simptomov nezadržno povečuje. Bolezen sprva pošilja zgolj subtilne in površnemu opazovalcu morda neznačilne znake, ki pa so pomembni. S pravočasnim zdravljenjem namreč pomembno zavremo napredovanje bolezni in izboljšamo stanje ne le bolniku, ampak tudi ali zlasti njegovim najožjim svojcem, ki zanj največkrat skrbijo. Diagnozo zdravnik postavi s standardiziranimi osnovnimi in dodatnimi preizkusi in psihološkimi testi, pravi prof. dr. Miro Denišlič, dr. med., specialist nevrolog in nevrofiziolog in dodaja, da je za natančno diagnozo potreben podroben in daljši pregled.
Pogovor s svojci zelo pomemben

Pri postavljanju diagnoze se zdravnik opira na več preizkusov, ki jih ima na voljo, vendar je v prvi fazi zelo pomemben dejavnik pogovor s svojcem oziroma spremljevalcem, ki bolnika običajno vedno pospremi na prvi pregled. Ti podatki so zelo pomembni, pravi sogovornik, ker se bolnik pogosto niti ne zaveda svojih motenj. Ne zaveda se, denimo, da nekaterih besed ne zna več pravilno izgovoriti ali da vse pogosteje v pogovoru išče besede, medtem ko svojci to seveda opazijo in pomembno pripomorejo k postavljanju diagnoze.

Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti

Ker si zaradi časovne stiske splošni zdravnik, kamor bolnik najprej pride, ne more vzeti neomejeno količino prostega časa, je za diagnosticiranje zelo uporaben in merodajen tako imenovani Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti. Gre za preprost test, sestavljen iz 30 vprašanj. Med drugim mora bolnik povedati, kateri dan v tednu je, navesti pravilen datum, svojo starost, povedati, kje se tisti hip nahaja (kraj in ustanova). Nato za zdravnikom ponovi tri besede. Sledi odštevanje od sto po sedem (100, 93, 86,79, 72...). Bolnik nato besedo LONEC črkuje v obratnem vrstnem redu. V naslednjem koraku spet ponovi tri besede, slišane pred nekaj minutami. V nadaljevanju mu zdravnik pokaže nekaj predmetov, ki jih mora bolnik poimenovati s točno določeno besedo. Značilno je, da namesto 'sredinec' bolniki vedno rečejo tretji prst ali naštevajo 'palec, kazalec, sredinec', razlaga sogovornik, saj skušajo razlagati po opisni poti in predmetov ne poimenujejo neposredno. Na koncu kratkega preizkusa bolnik napiše še stavek in preriše lik.

Risanje dober pokazatelj motenj

Prav prerisovanje likov je izredno pomembno, pravi prof. Denišlič, ker se tu običajno pojavijo motnje. Diagnostično je zelo pomembno tudi risanje ure. Sogovornik pravi, da bolniki z blago in zmerno obliko alzheimerjeve bolezni še zmorejo narisati krog in vanj vnesti številke, pravilna postavitev kazalcev za, denimo, 11:10 pa jim predstavlja že veliko težavo. Pri hudi obliki bolezni ne zmorejo več vnesti niti števil.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alzheimerjeva bolezen , demenca , spomin , klinične preiskave , pešanje spomina , test , diagnoza

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.