Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Alzheimerjeva bolezen:Postavljanje diagnoze je lahko dolgotrajno


(stran 2 od 2)



Psihološki preizkusi

V kompleksnejših preizkusih zdravnik bolnika preizkusi tudi z bolj zahtevnimi testi. Bolnik mora našteti čim več živali (v eni minuti vsaj petnajst), povedati mora, kaj lahko kupi na oddelku s sadjem in zelenjavo. Ko ga zdravnik vpraša, kaj so jabolko, hruške in banane, mora naštetim predmetom dati skupni imenovalec, torej sadje. Povedati mora, kje v trgovini lahko kupi stol in mizo. Značilno je, da vedno našteje premalo predmetov ali živali. Pomemben je priklic besed, ki jih preiskovanec prebere na karticah, ki mu jih pokaže zdravnik. Priklic je namreč pri bolnikih pomankljiv.

Kot pravi sogovornik, omenjeni testi spadajo med glavne psihološke teste, ki jih lahko naredi vsak splošni zdravnik v svoji ordinaciji. Zaželeno bi bilo, nadaljuje, da bi vsak bolnik opravil še razširjene psihološke teste, ki pa jih je velikokrat nemogoče narediti zaradi pomanjkanja psihologov in njihove preobremenjenosti. Vendar prof. Denišlič pravi, da je že krajši Kratek preizkus spoznavnih sposbnosti dovolj merodajen. Če na njem bolnik doseže 26 točk ali manj, je to že dovolj velik pokazatelj začetka alzheimerjeve bolezni in zelena luč za zdravljenje.

Klinične preiskave

Poleg psiholoških testov so na voljo še klinične preiskave, ki so pomembne predvsem zato, da ugotovijo, ali je demenca posledica organskega obolenja, ki ga lahko zdravijo in s tem tudi odpravijo demenco.
Obsežna preiskava krvi zdravniku pove, ali ima bolnik morda motnje v delovanju notranjih organov ali ščitnice, hkrati vidi tudi vsebnost vitamina B12 in folne kisline. V primeru suma zdravnik naroči tudi preiskave na lues in HIV, ki lahko povzročata zmanjšanje spomina.

Računalniška tomografija ali magnetna resonanca: bolnik naj bi opravil vsaj eno od omenjenih preiskav. Navedeni preiskavi sta izvedljivi pri bolnikih z blago in zmerno obliko bolezni, medtem ko sta preiskavi pri bolnikih z napredovalo obliko bolezni zaradi nemirnosti in drugih vedenjskih oziroma psihičnih motenj brez uporabe narkoze neizvedljivi. Preiskavi namreč potekata v ozkem in temnem prostoru. S preiskavama zdravnik želi izključiti ozdravljivo motnjo-možganski tumor, lokalizirano gnojno vnetje, motnjo v pretoku možganske tekočine in podobno. Kot pravi sogovornik, je diagnostično še zlasti dragocena magnetna resonanca, ker zelo natančno pokaže spremembe predvsem v senčnem režnju, kjer je središče našega spomina. Če je v hipokampusu vidna atrofija oziroma propadanje živčnih celic, lahko sklepamo, da bolnik zelo verjetno ima alzheimerjevo bolezen, zlasti če je že prisotna tudi (blaga) motnja spomina.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd