Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravljenje s trombolizo

asist. mag. Viktor Švigelj, dr. med., spec. nevrolog
asist. mag. Viktor Švigelj, dr. med., spec. nevrolog (Foto: Diana Anđelić)

Možganska kap

Možganska kap nastane kot posledica zapore ali razpoka krvne žile v možganih in posledične ishemije možganov ali krvavitve vanje. Ishemična možganska kap je najpogostejša akutna nevrološka bolezen.

Vzrok je zamašitev žile; ta posledično povzroči prekinitev v oskrbi s kisikom v delu možganov, ki ga je predtem žila preskrbovala. Če zdravniki ne ukrepajo takoj, pride do nepopravljive škode in različno težke prizadetosti bolnika, katerega kakovost življenja po infarktu je praviloma občutno slabša.

Kot pravi asist. mag. Viktor Švigelj, dr. med., specialist nevrolog s Kliničnega oddelka za nevrologijo Kliničnega centra v Ljubljani, znake možganske kapi razmeroma hitro in enostavno prepoznamo.

Če so pri bolniku prisotne motnje govora, prizadetost ene polovice telesa, vrtoglavica, ki ne mine, tudi ko bolnik spremeni položaj telesa, če zaznamo prizadetost dotika, bolečine po eni polovici telesa ali nastopi posledično celo nezavest kot najhujša oblika, je treba takoj ukrepati. Če namreč bolnika pripeljemo v bolnišnico znotraj treh ur od pojava znakov možganske kapi, mu lahko zdravniki s sodobnim, tako imenovanim trombolitičnim zdravljenjem v najboljšem primeru pomagajo celo tako uspešno, da ne čuti nobenih posledic.

Poklicati 112, ne osebnega zdravnika!

Sogovornik, ki je tudi sestavil protokol za prepoznavo bolnikov, primernih za trombolitično zdravljenje, poudarja, da je v primeru možganske kapi zelo pomembno, koga pokličemo za pomoč. "Ljudje morajo takoj in najprej poklicati urgentno službo, torej naj zavrtijo 112, in ne osebnega zdravnika. Pri možganski kapi oziroma trombolitičnem zdravljenju je čas eden od najpomembnejših dejavnikov.

Če kličemo osebnega zdravnika, ga morda ne bomo dobili takoj ali pa se ne bo mogel nemudoma odzvati. Zato vedno kličemo urgentno službo, v kateri imajo dispečerji jasna navodila, kakšna vprašanja morajo postaviti in na osnovi odgovorov odločijo, ali bodo poslali reševalno vozilo takoj, ali morda lahko prevoz odložijo za nekaj časa, ali mora zraven priti še zdravnik, ali pa to morda ni potrebno.

" Svojca oziroma osebo, ki je poklicala, dispečer najprej vpraša, kdaj so se začeli znaki in kateri so prisotni. Pomembno je, nadaljuje sogovornik, da skušamo čimbolj natančno ugotoviti čas od začetka jasnega nastanka težav. Če se je bolnik zjutraj zbudil z jasnimi znaki kapi, je ta morda nastopila že pred štirimi, petimi urami v spanju, zato trombolitično zdravljenje ni več možno, seveda pa mora bolnik v bolnišnico zaradi simptomatskega zdravljenja.

Dispečer svojcu ali drugemu človeku, ki je klical na pomoč, da tudi navodila, naj bolniku razbremenijo dihalne poti, mu ne dajejo ničesar piti in pripravijo zdravstveno dokumentacijo.

Tromboliza že sedmo leto

Kot smo že zapisali, je za uspešnost trombolitičnega zdravljenja najpomembnejši dejavnik čas. Če je bolnik v bolnišnico prišel v manj kot treh urah od začetka prvih znakov ishemične možganske kapi in če zadošča kriterijem za zdravljenje (glej okvir), nevrolog najprej opravi osnovne preiskave, kamor sodita CT glave in laboratorijski pregled, s katerim določijo, ali morda obstaja motnja v strjevanju krvi.

Bolnike, ki so kandidati za trombolitično zdravljenje, sprejmejo v enoto za intenzivno terapijo, razlaga dr. Švigelj. Bolniku takoj dajo intravenozno injekcijo posebnega zdravila; v prvi minuti dobi 10 odstotkov vrednosti zdravila, ostanek zdravila, torej 90 odstotkov, pa bolnik dobi v eni uri. Skupno lahko prejme 0,9 mg zdravila na kilogram telesne teže, torej največ 90 mg tega zdravila. Bolnik je v tem času ves čas priključen na naprave, ki spremljajo njegove vitalne znake zdravstveno osebje spremlja njegovo srčno akcijo, krvni tlak. Resen neželeni učinek, ki lahko pomeni tudi poslabšanje znakov možganske kapi, je krvavitev v možgane. Če nastopi naglo poslabšanje, je treba zdravljenje nemudoma ustaviti in ponoviti računalniško slikanje možganov.


Zdravnik ves čas ocenjuje bolnikovo stanje. Prvič ga oceni pred zdravljenjem, naslednjič dve uri po njem, nato 24 ur po zdravljenju, nato pa še po sedmih dneh in treh mesecih. Zadnja ocena je tudi najpomembnejša, saj na osnovi te ocene zdravniki vidijo, ali je bilo zdravljenje uspešno in do katere mere. Lestvico vrednotenja oziroma ocenjevanja uspešnosti zdravljenja uporabljajo po vsem svetu in je enaka povsod.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

hipertenzija , možganska kap , prva pomoč , ishemija , infarkt , cvi , strdek , protokol , tromboliza , povišan krvni tlak , tromb , trombolitik , cerebrovaskularni inzult

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.