Poleg naštetih dejavnikov, na katere lahko vplivamo, igrajo pomembno vlogo tudi taki, na  katere ne moremo: družinska anamneza, starost, moški spol in že prebolela možganska kap.

Pri preprečevanju možganske kapi moramo zato imeti vedno najprej pred očmi naštete dejavnike. Priporočila so ista kot za obravnavo bolinkov s srčnožilnimi boleznimi: vsak, ki ga ogroža možganska kap ali druga srčno-žilna bolezen, mora narediti potrebne spremembe v življenjskem slogu, v katerem korenito odstranjuje vse dejavnike tveganja. Pomembno je, da vsi ljudje, ki imajo zvišan krvni tlak, tega znižajo pod 140/90 mmHg.

Za sladkorne bolnike so priporočila še strožja; njihov krvni tlak naj ne bi presegal 130/85 mmHg. Raziskave kažejo, da že za en sam odstotek nižje število bolnikov z zvišanim krvnim tlakom zmanjša število bolnikov s cerebrovaskularnimi inzulti (ICV) za 2 odstotka (80 bolnikov manj z ICV in 20 manj umrlih zaradi ICV).

Pomemben dejavnik tveganja je tudi krvni sladkor. Raziskave kažejo, da sladkorni bolezni lahko pripišemo okoli 10 odstotkov možganske kapi pri moških in celo 14 odstotkov pri ženskah. Nivo krvnega sladkorja bi se po priporočilih zdravnikov morala ravnati glede na lestvico ogroženosti za srčnožilne bolezni in bi moral biti pod 7 mmol/l.
Vrednost celokupnega holesterola naj bo pod 5,0 mmol/L, LDL pod 2,6 mmol/L, HDL pa pod 1,1 mmol/l.

Ob tem je nujno tudi, da vsi, ki so bolj ogroženi za pojav možganske kapi, opustijo kajenje. Raziskave dokazujejo, da so zmerni kadilci dva do trikrat bolj ogroženi za ICV, medtem ko so hudi kadilci še bolj ogroženi, saj je tveganje pri njih še dvakrat večje kot sicer. Škodljivo je tudi prekomerno uživanje alkohola. Sprejemljiva sta eden do dva kozarca vina ali piva dnevno ali eden do dva kozarca 0,3 alkoholnih pijač dnevno. Ob tem je zelo pomembna  tudi telesna dejavnost, in sicer 30 60 minut telesnih vaj vsaj trikrat tedensko.