Otroške sanje: postati najboljši pasji trener na svetu
Cesar Millan se je rodil 27. avgusta leta 1969 na mehiškem podeželju, v majhnem in skromnem domu. Otroštvo je preživel na dedkovi kmetiji, kjer je imel priložnost opazovati vedenje psov. Že takrat so ga zaradi njegovega naravnega čuta za sporazumevanje s psi klicali el Perro – pasji deček. V najstniških letih, ko so njegovi starši kupili prvi televizor, je najraje gledal filme in oddaje o psih, ki so ga popolnoma prevzeli. Že takrat je sanjal, da se bo preselil v Kalifornijo in postal najboljši trener psov na svetu.Pri enaindvajsetih letih se je Cesar, ki takrat sploh ni znal govoriti angleško, ilegalno prečkal mejo in se preselil v San Diego, kjer je živel na ulici, dokler se ni zaposlil v salonu za nego psov. Čez čas se je z nekaj dolarji v žepu preselil v mesto, v katerem naj bi njegove sanje postale resničnost – Los Angeles. Ko je opazoval življenja Američanov, je ugotovil, da so nepovezani z naravo in s svetom okrog sebe. Zato je že takrat ugotovil, da se bo moral namesto treniranju psov posvetiti treniranju ljudi. Z denarjem, ki ga je zaslužil s pranjem avtomobilov, je odprl lastno podjetje in najprej pomagal lastnikom najbolj agresivnih psov.
Pomoč zvezdnikov
Leta 1994 sta za njegove uspehe slišala Will Smith in Jada Pinkett Smith, ki sta ga nato predstavila številnim drugim zvezdnikom in mu pomagala graditi kariero. Jada Pinkett Smith, ki mu je pomagala tudi s tem, da mu je plačala pouk angleščine, ga je spoznala prek skupnega prijatelja, ko mu je pomagala skrbeti za njegova rotvajlerja. Cesarjeva metoda jo je hipoma pritegnila: "Všeč mi je bila energija, ki jo je izžareval med delom s psi, in tudi to, kako se je do njih obnašal. Zdel se mi je zaupanja vreden." Še zdaj se Cesar druži s superuspešno filmsko družino Pinkett Smith, ki ima – tudi po njegovi zaslugi – tri srečne in lepo vzgojene rotvajlerje.
Cesarjeva pot
Ko je New York Times objavil intervju s Cesarjem, je bila zvezda rojena. Kmalu po tem so mu namreč ponudili oddajo na National Geographicu. Zdaj je Cesar Millan eden od najprepoznavnejših, če ne celo najbolj znan in iskan trener psov na svetu. Gostoval je v številnih serijah, kot so Prijatelji, Dva moža in pol, South Park in Kosti ter v pogovornih oddajah, kot je Oprah Show, za svoje delo pa je prejel številna priznanja in nagrade. Od leta 2009 izdaja revijo Cesar's Way magazine, njegova fundacija pomaga reševati in rehabilitirati zapuščene in trpinčene pse ter jim iskati domove.. Na predavanjih po vsem svetu ne govori le o odnosu med ljudmi in njihovimi kosmatinci, temveč tudi ozavešča o prenaseljenosti živali, zaradi katere jih vsako leto na milijone evtanazirajo, ter poučuje o skrbi in sočutja do živali v zavetiščih … V čem je skrivnost njegove metode?
Pes potrebuje uravnoteženega vodjo tropa
Cesarjeva metoda prevzgoje psov temelji na domnevi, da je za kakovostno življenja psov potreben močan, stabilen in organiziran trop, v katerem vsak član ve, kje je njegovo mesto in sledi pravilom vodje tropa. Instinkt tropa, je prepričan Millan, je za psa najmočnejši motivator. Zato Millan v svojih oddajah vse lastnike s težavnimi psi uči, da pes za svojo izpolnitev potrebuje mirnega in odločnega lastnika oziroma vodjo tropa. Psa je treba voditi, mu ukazovati z močno držo ter s pomirjujočo in odločno energijo, nežnosti pa mu je treba izkazovati ob pravem času – ko je pes miren. "Kako se pes odziva na nas, je odvisno od energije, ki jo oddajamo. Samo miren in odločen vodja lahko vodi trop. Svojega psa imaš še naprej rad, vendar pa moraš biti ves čas dominanten." Če vodja ni takšen, mu pes ne zaupa, in tudi sam ni uravnotežen – in v takem primeru lahko začne kazati ali nesocialna vedenja.
Bistvo Cesarjeve prevzgoje je zato spreminjanje vedenja ljudi in poučevanje, kako videti svet skozi pasje oči. Lastnikom svetuje, naj psa vodijo mirno, odločno in kosistentno ter mu postavijo jasne meje, saj se bodo le tako vzpostavili kot vodje tropa in premagali neželeno vedenje. "Ne gre za psa. Vedno gre za nas. Za lastnika. Mi moramo ustvariti okolje in okoliščine, v katerem so psi lahko uspešni in najbližje svoji pravi naravi." Toda čeprav Cesar ne verjame v hitre rešitve, se uspeh njegovih oddaj skriva tudi v tem, da so spremembe v obnašanju psa, ko na prizorišče pride Millan, takojšnji in skorajda neverjetni. Psi se spremenijo v kosmatince, kakršne bi si želel vsak lastnik. Seveda spremembe niso trajne, če lastniki še naprej s psom delajo enako kot prej.
Najprej disciplina in gibanje, šele nato ljubezen
"Če naj bodo psi srečni, potrebujejo dobro delo, dobro hrano in trepljaj po glavi. Američani pretiravajo s pozornostjo in so obenem skopi, ko gre za gibanje," pravi Millan in poudarja, da imajo psi pasje potrebe, ne pa človeških. Treba je tudi upoštevati, da ima vsaka pasma svojo raven energije in vedenjske značilnosti, vsak kuža pa svoj značaj – vsak je individuum.Lastniki morajo primerno poskrbeti za primarne potrebe svojega psa: za gibanje, disciplino in naklonjenost – v tem vrstnem redu. Najpogostejša napaka, ki jo delajo lastniki psov, je prav to, da psu namenjajo preveč nežnosti, zelo malo pa discipline in še manj gibanja. "Ameriko nadzirajo otroci in psi. Če starši nimajo avtoritete, jih takoj zagledaš v resničnostnih oddajah, kjer varuške pomagajo družinam. Takšni ljudje prihajajo po pomoč tudi k meni. Ti ljudje so strokovnjaki za nežnost, nežnost in nežnost. "
Kritiki: njegove metode so zastarele
Cesarjevi uspehi pri rehabilitaciji psov so naravnost neverjetni, saj je s svojimi metodami že nešteto psov rešil evtanazije. Ali pa so varne tudi za običajne lastnike psov? Ali lahko prav vsakdo, tudi otrok, postane umirjen in odločen vodja tropa, tako kot prikazuje Millan? Na ta vprašanja kritiki njegove metode odgovarjajo z ne. Predvsem trenerji psov in preučevalci pasjega vedenja so prepričani, da so njegove metode zastarele, da temeljijo na ustrahovanju. Očitajo mu, da pse vleče za ovratnice, da jih sili k soočenju s svojimi strahovi in da jih prisili v podrejenost. Pse pogosto potisne čez mejo, tako da se odzovejo z ugrizom ali pa so temu čisto blizu. Čeprav v svoji oddaji svari, naj njegovih metod ne uporabljamo brez strokovnega vodstva, jih kljub temu veliko ljudi posnema, zaradi česar se ne morejo izogniti ugrizom. Res je, pravijo kritiki, da psov ne udarja in nanje ne kriči, vendar z ostrimi sunki, s pritiski in porivi psom lahko škoduje ter jih spremeni v ustrahovane in nesamozavestne pse.
Boljša alternativa njegovim metodam, pravijo sodobni trenerji, je treniranje psov z nagrajevanjem pozitivnega vedenja oziroma s spodbujanjem in usmerjanjem vedenje, ki si ga od psa želimo, ter z ignoriranjem – in kaznovanjem – negativnega. Ta metoda je morda počasnejša, vendar jo pes hitro osvoji. Z veseljem dela za svojega lastnika oziroma z njim in ne sodeluje zato, da bi se izognil kazni.
Cesar na te kritike odgovarja: “Zavedam se, da mnogi mojih tehnik ne podpirajo, ampak te tehnike pri meni delujejo. Vedno je več poti. Ljubim pse, pomagam jim, rešujem jih. Prostora je za več filozofij. Moja je samo ena od njih.”



Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.