Susan Bass se s šolanjem psov ukvarja že skoraj vse življenje, zadnjih sedemnajst  let pa posveča šolanju psov spremljevalcev. Pse je mogoče izšolati za različne oblike pomoči ljudem: najbolj znani so spremljevalci za slepe in slabovidne ter za osebe na invalidskem vozičku, vse več psov pa šolajo tudi za posebna zdravstvena stanja in težave. Ti psi so živi alarmi, ki zaradi brezpogojne ljubezni do svojega človeka zaznajo pomembne spremembe v njegovem telesu in mu pomagajo v najtežjih trenutkih. ”Vseeno jim je, ali smo bolni, lepi ali grdi – ne ocenjujejo nas. Radi nas imajo samo zato, ker smo tu, ker mu posvečamo pozornost. So idealni družabniki in uživajo, če lahko kaj naredijo za nas. Srečni so, če nam lahko pomagajo,” pravi Susan Bass.

Opozarjajo na nevarnost

Takšni psi zaznajo že najmanjše kemične spremembe v človeškem telesu in skorajda nevidne drobce alergenov v hrani, zato lahko opozorijo na zdravstveno stanje, še preden postane kritično. Vse več psov šolajo tudi za diabetične bolnike. Ti psi zaznajo padec ravni krvnega sladkorja, še preden postane prenizka. Susan Bass šola tudi pse za osebe, ki so alergični na gluten ali na arašide, in pse, ki opozarjajo na epileptični napad že 15 do 20 minut, preden bi se zgodil. Ta čas sogovornica uri psa za veterinarko, ki jo bo z lizanjem opozarjal na padec krvnega sladkorja 15 do 20 minut, preden bi postala nevarno nizka, potem pa bo psa pri nas trenerka Maja Golob, ki deluje v društvu Tristkokosmatih pomočnikov, naučila še zaznavanja glutena v hrani.

Pomoč v hudih stiskah

Kosmatinci lahko pomagajo ljudem tudi tako, da nudijo medicinsko pomoč: v primeru padca v komo ali epileptičnega napada s posebnim telefonom pokličejo zdravniško pomoč, nekateri znajo priklicati pomoč s pritiskom oziroma s povlekom priprave ali pa poklicati na pomoč sosede in družinske člane. Spet drugi psi bolniku služijo kot opora, kadar je omotičen, lahko mu tudi omogočijo, da se nanje nasloni in mu tako pomagajo vstati po padcu. Za takšno pomoč so najprimernejše večje pasme.

“Psa lahko naučimo celo to, da leže k lastniku, ki je padel v komo, ga poskuša zbuditi z lizanjem ali pa prinese telefon, tako da lahko lastnik pokliče pomoč. Psi so resnično neverjetni,” zagreto razlaga sogovornica. “Naučimo jih lahko več stvari. Omejitev pri učenju skorajda ni – samo to, kaj si zamislimo.” Avstralske ovčarje, beaucerone in mejne ovčarje lahko naučijo, da telesno poškodovanemu ali invalidnemu kmetu pomagajo pri opravilih s tem, da povlečejo vrv ali porinejo kak težji predmet, obenem pa opravljajo delo ovčarskega psa.