Planet ali plastika?

Plastika iz konoplje in drugi biokompoziti zbujajo čedalje več zanimanja, saj je konoplja enoletna rastlina z velikim hektarskim donosom in čisti obnov­ljivi vir.
Plastika iz konoplje in drugi biokompoziti zbujajo čedalje več zanimanja, saj je konoplja enoletna rastlina z velikim hektarskim donosom in čisti obnov­ljivi vir. (Foto: Shutterstock)

Razširjenost plastike, pridelane iz fosilnih neobnovljivih virov, je na našem planetu tako ogromna in zaradi počasne razgradljivosti obremenjujoča za ekosisteme, da je prišlo do širšega splošnega konsenza in akcij, ki pozivajo k reševanju tega vprašanja.

Problematika je prodrla tudi v nacionalne in mednarodne politične strukture. Leta 2019 je evropski parlament z veliko večino sprejel zakon, v skladu s katerim bodo v EU do leta 2021 prepovedani plastični izdelki za enkratno uporabo, kot so plastični pribor, krožniki, slamice, vatirane palčke in podobno. Spodbujata se povečanje recikliranja in večja odgovornost proizvajalcev, prisotno pa je tudi kritično ozaveščanje, s katerim se spreminjajo pogledi in vsakdanje navade uporabnikov.

Industrijska konoplja kot alternativa

Vse navedeno pomeni gospodarske izzive in priložnosti, ki so bolj ali manj uspešno usmerjene v iskanje alternativnih možnosti z uporabo do narave prijaznejših materialov. Na tem področju se industrijska konoplja kaže kot zelo dobra alternativa. Industrija s konopljinimi izdelki namreč narašča ne le zaradi velikega pridelka semen, ampak tudi zaradi velikega pridelka biomase. Na hektarju konopljinega polja zraste okoli 500 kilogramov jedilnega semena, 500 kilogramov cvetov in pet tisoč kilogramov stebel ali konopljine slame. Zadnje lahko predelamo v surovino za papir, tekstil, gradbene materiale in plastiko.


Biorazgradljiva plastika iz konoplje

Plastika iz konoplje in drugi biokompoziti zbujajo čedalje več zanimanja, saj je konoplja enoletna rastlina z velikim hektarskim donosom (»raste kot konoplja«) in čisti obnov­ljivi vir. Konopljina plastika, narejena z biorazgradljivimi polimeri, je namreč biorazgradljiva. V prid uporabi konoplje v opisane namene govorijo tudi dejstva, da za fosilna goriva velja povsem nasprotno, saj so količine teh goriv omejene, se hitro zmanjšujejo in sodijo med neobnovljive vire energije. Navadna plastika, narejena iz te surovine, ni biorazgradljiva, njeno razkrajanje pa traja izjemno dolgo.

Konoplja tudi v avtomobilski industriji

Ideja o industrijski uporabi konoplje še zdaleč ni nova. Pravo odkritje v avtomobilski industriji se je zgodilo v letu 1941, ko je Henry Ford predstavil avto, ki je bil v velikem obsegu izdelan iz konopljine plastike (»Plastic hemp car«). Konoplja je uporabna tudi za notranjost avtomobila, njena semena pa za biogorivo, ki je poganjalo Fordov avto že pred skoraj 80 leti. Izkoriščanje naravnih in lahkih materialov v avtomobilski industriji je že nekaj let čedalje aktualnejše. Tako so denimo pri izdelavi BMW i3 uporabili kompozit konopljine plastike, pri izdelavi mercedes-benza C pa določene sestavne dele.

Ogromne možnosti uporabe, ki pa potrebujejo spodbudo

Čedalje več poudarka na svetovni, regionalni in lokalni ravni je namenjenega konceptu trajnostnega razvoja. Kje pa je težava? Zakaj tako perspektivna rešitev še ne zaživi? Zaradi majhnih proizvodnih zmogljivosti v primerjavi z navadno plastiko iz fosilnih goriv je cena izdelkov previsoka, sistemi za predelavo plastike pa niso optimizirani za to surovino. Za pospešitev razvoja in večanja proizvodnih zmogljivosti so nujno potrebni strateški načrti na ravni EU in nacionalnih držav pa tudi finančne spodbude (subvencije) za razvoj plastike in izdelkov iz industrijske konoplje. Optimizirati je treba celoten proces, od gojenja industrijske konoplje do končnega izdelka.

Potencial uporabe industrijske konop­lje je ogromen, vendar nujno potrebuje spodbude, da zaživi. Tako se bodo povečale zmogljivosti in znižali stroški proizvodnje. Industrijska konoplja ima velike možnosti kot naravni vir surovin in rešitev za številna okoljska vprašanja, s katerimi se srečujemo. Potrebujemo le jasno odločitev, da podpremo njeno uporabo ter jo izkoristimo sebi in planetu v prid.
Galerija

Plastika iz konoplje in drugi biokompoziti zbujajo čedalje več zanimanja, saj je konoplja enoletna rastlina z velikim hektarskim donosom in čisti obnov­ljivi vir. Shutterstock

Doc. ddr. Marko Šetinc (dr. kemijske tehnologije, dr. ekon. znanosti – informacijsko upravljanje), Inštitut ICANNA, Alma Mater Europaea – ECM Maribor, Fakulteta za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, Geopolis, d. o. o. finance@finance.si (Foto:Tomaž Cimperman)

Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki