Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Moja onkologinja 2018: dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. inter. medicine in inter. onkologije

Moja onkologinja 2018: dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. inter. medicine in inter. onkologije
Moja onkologinja 2018: dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. inter. medicine in inter. onkologije

Dr. Simona Borštnar je že v osnovni šoli dobila preblisk, da bo zdravnica, ta občutek pa se je v srednji šoli le še utrdil. »Ko sem se po zaključenem študiju medicine odločila za onkologijo, so bili moji sošolci zelo presenečeni. Takrat so se onkologije vsi izogibali. Slutila sem, da se bo to področje zelo razvijalo, da bo vedno več bolnikov možno pozdraviti ali vsaj kronično zazdraviti. In nisem se zmotila. Danes lahko pozdravimo že okoli 70 odstotkov bolnic z rakom dojk, ostale pa lahko zdravimo dolga leta.«
mo

Multidisciplinarno delo

Takrat je bilo zelo težko dobiti katerokoli specializacijo, specializacije iz internistične onkologije pa še ni bilo, zato je dr. Borštnar na Onkološki inštitut Ljubljana prišla kot mlada raziskovalka. »Tako sem sočasno delala doktorat in specializacijo iz interne medicine, a mi ni bilo težko, ker sem svoje delo imela zelo rada.« Danes je vodja tima za dojke in njeno delovanje je razdeljeno na pet področij. Primarno seveda dela z bolniki oziroma bolnicami, zelo pomembno pa je tudi povezovanje z ostalimi strokami.

»Sodobno onkološko zdravljenje namreč temelji na multidisciplinarnem povezovanju internistov onkologov, radioterapevtov in kirurgov. Poleg tega skrbim za povezovanje onkološke stroke z ostalimi strokami, ki tudi sodelujejo pri zdravljenju in obravnavi pacientk z rakom dojk. Tu imam v mislih zlasti sodelovanje z reproduktivnimi ginekologi, ki so del konziliarnega tima pri mladih bolnicah, ki bi želele ohraniti možnost zanositve po zaključenem zdravljenju, travmatologe, ki so zelo pomembni pri obravnavi zlomov kosti pri metastazah na kosteh, in seveda plastični kirurgi, ki bolnicam rekonstruirajo dojke po popolni odstranitvi.«

Svojim bolnicam je na voljo maksimalno

Zelo občuti vse bolj toge časovne normative, ki krčijo čas, namenjen posamezni bolnici, a ta manko premošča s tem, da je bolnicam na voljo tudi izven svojega uradnega ambulantnega delovnega časa in odgovarja tudi po telefonu in po elektronski pošti. »Za vsako bolnico si vzamem čas, saj vem, da je še zlasti ob začetku zdravljenja ali ob ponovitvi bolezni vsaka ženska v hudem stresu. Določene informacije mora slišati večkrat, da si jih zapomni in razume.«

Moč informacij

Opaža, da je vedno več bolnic, ki dvomijo v zdravljenje z zdravili in zagovarjajo naravna zdravila in zelišča. Prepričane so o zaroti farmacevtske industrije, ki ji je le do dobička. Vsako tako bolnico posluša in jo poskuša prepričati z argumenti. Ni vedno uspešna, a k sreči se še vedno velika večina bolnic odloči za zdravljenje. Nikogar nikoli ne sili, vsekakor pa poskrbi, da je vsaka odločitev podprta z ustreznimi informacijami. Opaža tudi, da so danes bolnice veliko bolje poučene o bolezni in načinih zdravljenja, vendar je internet, ki je glavni vir informacij, tudi dvorezen meč, saj »ženske pogosto tam pridobljene informacije napačno tolmačijo in želijo denimo zdravljenje z zdravili, ki za njihovo vrsto raka niso primerna ali jih sploh ni na voljo za rak dojk, denimo imunoterapija.«

Mejo je potrebno zarisati

Bolnice z metastatsko boleznijo so z njo v najtesnejšem odnosu. »Vidim jih tudi vsak teden, zato sem zanje kot družinski zdravnik.« Na koncu te bolnice umrejo, kar je zelo stresno. A skuša ostati realna in se ne predati čustvom. »Ko odidem z Onkološkega inštituta, pustim vse zgodbe na inštitutu in jih ne nosim s seboj. Mejo je potrebno zarisati, sicer te služba povsem posesa, kar ni dobro.«

Obžaluje tudi vse večje družbene spremembe, ki se odražajo na zdravstvenem sistemu. »Zdi se, da smo zdravniki krivi za vse, kar je narobe v zdravstvu. V takem ozračju je vedno težje dobro delati, predvsem za mlade zdravnike, ki šele začenjajo svojo pot. So izobraženi, ambiciozni in željni napredka, vendar jih razmere pri nas vse bolj omejujejo in vedno več jih bo odšlo v tujino,« poudari dr. Borštnar, ki na koncu še pove, da stres, pridobljen v službi, najraje sprosti na potovanjih, v gledališču, na koncertih klasične glasbe in v druženju s prijatelji.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

moj zdravnik 2018 , moja onkologinja 2018

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.