|
Avtor: Vesna V. Godina
(Foto: Vesna V. Godina)
Dandanes se zdi spraševanje, ali nekaj takega, kot je slovenski narodni
značaj, sploh obstaja, skorajda nepotrebno. Če se namreč vsaj malo
ozremo po aktualni slovenski družbeni in politični stvarnosti, se zdi,
da smo povsod deležni potrditve, da o tem ne more biti nobenega dvoma.
Hlapčevstvo je postalo naša vsakodnevna družbena in politična realnost.
Hlapčevstvo navznoter, do zdajšnje vladajoče politične garniture. In
hlapčevstvo navzven, do EU. Kot je dejal že Cankar: "Za hlapce rojeni,
za hlapce vzgojeni." Toda bilo bi napak, če bi slovenski narodni značaj
ali nacionalni značaj vezali zgolj na hlapčevstvo, ne glede na to, v
kolikšni meri nas morda trenutno označuje. Ali boli. Slovenski
nacionalni značaj je namreč znatno bolj zapletena socialna in
individualna realnost. Celo v popularni podobi Slovenci niso le hlapci,
temveč tudi pridni in delavni, politično nedejavni, vodljivi in
ubogljivi. Obenem so alkoholiki, nemogoči vozniki, nasilni možje in
očetje ter dominantne matere, ki sinčkov ne spustijo od sebe.
Čeprav vsi, ki se ne strinjajo bodisi s konceptom nacionalnega značaja bodisi z opisi konkretnih nacionalnih značajev, zoper tovrstne opise protestirajo in jih razglašajo za stereotipe, je v opisih socialnih značajev nasploh in slovenskega nacionalnega značaja posebej vendarle več resnice, kot bi si želeli. Socialni značaji so namreč opisi matric, ki jih v razumevanju sveta in ravnanju v svetu prakticirajo posamezne prepoznavne socialne skupine, tudi etnične skupine, kot so narodi. Kot takšni so opisi matric skupinskega, vendar ne nujno tudi individualnega vedenja. Konkretni posamezniki torej lahko odstopajo od te matrice, jo interpretirajo ali reinterpretirajo, toda dokler te matrice opisujejo pravila vedenja določene skupine, veljajo. Ne kot predsodki, marveč kot vedenja, ki jih – četudi nevede – prakticira večina članov posamezne skupine.
Še vedno vemo, kaj je "skodelica kave"Torej se operativno vprašanje v zvezi s slovenskim nacionalnim značajem glasi, katere so značilnosti večine Slovencev, ki jih ti, četudi nevede, prakticirajo. Ne le danes, ampak tudi v zgodovini. Čeprav bi nekateri – zlasti tisti, ki imajo o sebi večvrednostne predsodke – obstoj tovrstnih značilnosti zanikali, je treba vedeti, da tovrstna subjektivna zanikanja nikakor ne ogrožajo obstoja skupnih lastnosti Slovencev. Konec koncev je namreč povsem vseeno, ali si kdo o sebi misli, da je Slovenček ali ne. Ključno je, da deluje kot Slovenček – čeprav nevede. Prav zanimivo je gledati, kako ravno tisti, ki o sebi menijo, da nikakor ne premorejo lastnosti Slovenčkov, vztrajno in nereflektirano prakticirajo natanko te lastnosti.
Poleg tega obstaja vrsta objektivnih dokazov o obstoju nečesa, kar bi lahko poimenovali slovenski nacionalni značaj. Tako denimo še vedno razumemo, kaj je mislil Prešeren v Zdravljici in Trubar v svojih pridigah. Prav tako enako, kot že Prešeren, razumemo žrtev nezakonske matere, ljubezen do slovenske zemlje in čar neizpolnjene romantične ljubezni. Še vedno vemo, kaj je "skodelica kave". In še bi lahko naštevali. Ali poenostavljeno: še vedno razumemo in delimo značilne pomene ter z njimi povezane odzive, a tudi vedenja. Nekoliko mistični koncept nacionalnega značaja v resnici razkrije prav to: za določen narod značilno razumevanje, značilne odzive in značilna vedenja.
Odgovor na vprašanje, ali pri Slovencih lahko najdemo takšno značilno razumevanje, vedenja in odzive, je seveda pozitiven. Najpreprostejši dokaz za to je kontinuiran obstoj slovenske etnične kulture. Seveda s tem nismo odgovorili na vprašanje, kako se je ta nacionalni značaj oblikoval, kot tudi ne na vprašanje, kaj ga dejansko sestavlja.
|
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.