Na vsako večje naprezanje se burno odzove ter nas kaznuje z zadihanostjo in znojenjem, naslednji dan pa z bolečinami v mišicah in sklepih. Če prisluhnemo telesu in ne nadaljujemo s takimi norostmi, se zlagoma umiri in nas ne kaznuje več.

Seveda obstaja tudi druga možnost. Če telo kolikor toliko redno silimo h gibanju, kmalu spozna, da je šalo odnesel vrag, in se brez večjih pretresov prilagodi tej, ne bodi je treba, večji dejavnosti: z utrjevanjem srčno-žilnega sistema, s povečevanjem pljučne kapacitete ter močnejšimi in prožnejšimi mišicami. Kolikor toliko trenirano telo pa ni samo jamstvo za zdravje, temveč tudi dober temelj za to, da čutila začnejo zaznavati neskončne možnosti za doživljanje in raziskovanje našega sveta. Sam življenje dojemam kot dragocen in neponovljiv dar, ki ga je vredno izkoristiti. Narava v svoji prvinski lepoti, od morij do najvišjih vrhov našega planeta, je v najrazličnejših oblikah tako privlačna, da se človek v njej ne more počutiti drugače kot lepo, polno in ustvarjalno.

Že štirideset let se ukvarjam z gibanjem na različnih ravneh intenzivnosti in zahtevnosti. Od najbolj preprostega, torej hoje, do nadvse zahtevnega, kot je vrhunski šport. Hoja je preprosta oblika gibanja, ki pa je najbolj univerzalna in dosegljiva vsem. Še posebno priporočljiva je hoja v breg, pri kateri se ob pomoči palic spremenimo v štirinožca. Tako bolje skrbimo za ravnotežje, predvsem pa, kot pravijo strokovne raziskave, v osmih urah hoje s palicami kolena razbremenimo za celih 250 ton teže. Sam vse bolj spoznavam univerzalnost in prednosti hoje ter njene blagodejne učinke za telo in duha. Možnosti so neomejene. Od tega, da greš na pot sam, v dvoje, v družinskem ali prijateljskem krogu – do organiziranih oblik hoje, kot so spominski pohodi, vezne poti ter treking doma in na tujem.