Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ko srce zakrvavi

Tili Kojič
Tili Kojič (Foto: Grega Žunič)

Uvodnik - Viva, revija za boljše življenje, oktober 2015

Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna na svoj način, je v Ani Karenini zapisal Tolstoj, zaprisežen zagovornik sočutja, nenasilja in ljubezni do bližnjega. Vsaka človekova stiska je usoda zase, vsaka šteje. Begunca, migranta, staršev otroka s prirojeno srčno napako, medicinske sestre, prisiljene molčati o nepravilnostih. Lahko se zgodi tudi meni. Lahko tudi vam.
Poleg pretresljivih prizorov bodeče žice na državnih mejah in reke ljudi s culami, nas je v preteklih dneh do temeljev pretreslo tudi poročilo o delu na otroški srčni kirurgiji. V obeh primerih krvavi srce, in ko srce zakrvavi, je jasno, da je nujno ukrepati takoj. Predvsem je v tem hipu nujno pogledati globoko vase in trezno razmisliti, če želimo priti do skupnih in trajnih rešitev. Da se stvari ne zaostrujejo, temveč se začnejo umirjati in predvsem reševati.

Že res, da so begunci politično vprašanje, otroška srčna kirurgija pa strokovno oziroma sistemsko, toda v igri je veliko več kot to. Na preizkusu je človečnost v nas. Načinov, na katerega lahko delujemo, je več. Včasih je dovolj že, če nečesa ne naredimo. Pri tem imam v mislih zlasti to, da ne podležemo kolektivni paniki, ki nas je preplavila skupaj z reko ljudi z Bližjega vzhoda in Afrike – beguncev ali ekonomskih migrantov, onemoglih ali mladih moških, ki so daleč od svojega doma in najbližjih, vsak sam s svojo nesrečo. Da se ne le vzdržimo, temveč odločno obsodimo širjenje sovražnega govora in podpihovanje nestrpnosti po forumih in med komentarji novic o kakšni lepi gesti pomoči. Ali pa klicev na javni linč vpletenih in imenovanih zdravnikov. Po drugi strani pa lahko in moramo odločno in jasno zahtevati, da se zadeve uredijo na sistemski ravni. Zato, da se kaj takega nikoli več ne ponovi, ker se ne sme ponoviti.

Naj vas ne preseneti, če boste na naslednjih straneh prebrali stvari, ki jih o naših največjih človekoljubnih organizacijah že veste. Ponavljamo jih namenoma, saj s svojo zgodovino in poslanstvom najbolje odgovarjajo na kritike, predsodke in strahove ljudi. Tudi zato, ker verjamemo, da mora biti sočutje vrednota, na kateri temelji naša družba, pomoč sočloveku pa naša dolžnost! Ne pozabimo, da smo za to odgovorni vsi. Tisti, ki to odgovornost sprejemamo, smo v teh dneh solidarni z begunci in namesto iskanja grešnikov med zdravniki zahtevamo sistemske rešitve. Zato, da skupaj zgradimo boljše življenje za vse nas. Ker je boljše življenje mogoče le, če bomo bolje živeli vsi.

Viva, revija za boljše življenje, oktober 2015, številka 263.



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

uvodnik

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.