Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Chemtrails, nevarne kemikalije z neba?

Kaj pršijo nad našimi glavami? O tem, da sledi, ki še ure ostajajo na nebu in tvorijo meglico, nimajo nič skupnega z kondenzacijskimi sledmi letal, je znanega že veliko.
Kaj pršijo nad našimi glavami? O tem, da sledi, ki še ure ostajajo na nebu in tvorijo meglico, nimajo nič skupnega z kondenzacijskimi sledmi letal, je znanega že veliko. (Foto: Shutterstock)

Po teoriji zarote, ki se nanaša na chemtrails (sledi kemikalij), so nekatere sledi, ki jih za sabo puščajo letala, v resnici kemično orožje ali biološki agens, namerno razpršen v ozračje (s škropljenjem ali z mešanjem z letalskim gorivom). Teorijo so številni znanstveniki že večkrat ovrgli: šlo naj bi zgolj za kondenzacijske sledi letal. Toda v zadnjem času se znova vse več govori o tem … Kakšna je resnica? Ali bi nas moralo skrbeti?
Zapraševanje neba je projekt ki ga izvajajo že sedemnajst let, le da je v zadnjih letih veliko intenzivnejši in vsakomur opazen. Po dolgih letih sprenevedanja so tudi uradne ustanove priznale, da pršenje ozračja ni izmislek, kot namen pa navajajo zniževanje temperature in omilitev podnebnih sprememb, ki jihpovzroča segrevanje ozračja.

Kaj so dejstva, kaj ugibanja?

O tem, da sledi, ki še ure ostajajo na nebu in tvorijo meglico, nimajo nič skupnega z kondenzacijskimi sledmi letal, je znanega že veliko. Obstajajo posnetki letal, iz katerih je jasno razvidno, da bele sledi spuščajo iz posebnih šob, da torej ne prihajajo iz letalskih motorjev.

Očitni dokaz je tudi naslednje: če spremljamo sledi na nebu, vidimo da tedaj, ko se ena posoda izprazni, nastane prekinjena črta, ki se kmalu potem nadaljuje – ko začnejo izpuščati kemikalije iz drugega rezervoarja. Občasno imamo celo priložnost videti, kako letalo zavije in začne leteti v nasprotno smer. Je pilot redne linije nemara kaj pozabil?

Tretji dokaz lahko razberete z lastnega barometra. Pooblačitev navadno spremlja padec zračnega tlaka in povišanje zračne vlage. Ker chemtraili delujejo tako, da sušijo ozračje, po pršenju sledita oblačnost in padec tlaka, ki ju spremlja nižja vlažnost ozračja.

Kaj pršijo nad našimi glavami?

O tem se lahko poučite v javno dostopnih patentnih odločbah. Teh je do kakih sto petdeset. Zagotovo preizkušajo različne mešanice, najpogosteje nanodelce aluminija in barija, v nekaterih mešanicah je tudi stroncij. Poleg so še hidrogen sulfid (H2S), žveplov dioksid (SO2) in druge snovi. Ker vse te kemikalije padajo z velikih višin, je težko določiti, kaj natanko je bilo v letalskih rezervoarjih. Kopičenje strupov na zemlji pa zanesljivo dokazuje, da to, kar je na nebu, že kmalu konča v naši vodi, tleh in v našem telesu.

Podatke, omenjene v nadaljevanju, so zbrali pri nevladni organizaciji Geoingineering Watch. Meritve, opravljene v rekah in jezerih v ZDA, so pokazale, da so se površine rečnih tokov, ki so onesnažene s težkimi kovinami, od leta 1993 do leta 2010 povečale z 2 na 41odstotkov. Pri tem od leta 2002 uradi med 130 elementi, ki jih spremljajo, aluminija ne testirajo več. Tako prirejeni podatki naj bi podajali veliko boljšo podobo stanja, kot je v resnici.

O tem, koliko težkih kovin pride do nas, najbolj priča naraščanje Alzheimerjeve bolezni in demence, ki sta v veliki meri povezani s poškodbami, ki jih na živčevju puščajo težke kovine, kot sta aluminij in živo srebro. Vsak tretji Američan, starejši od 65 let,trpi za eno od teh bolezni.

Otroke najbolj prizadene avtizem. Po uradnih podatkih se je njegova pogostnost od leta 1975 povečala za stokrat. Tako ima eden od petdesetih otrok avtizem, povezan z obremenitvijo z aluminijem. Opazno je tudi povečanje drugih težav z živčevjem (vnetje živcev, težave z zbranostjo …).

Najhujše posledice pa povzroči delovanjetako imenovanih koktajlov. Raziskava Sinergijski učinki zastrupljenosti okolja in težkih kovin Anju I.Usman, dr. med., dokazuje, da se toksičnost živega srebra in aluminija, če sta skupaj, poveča za stokrat.

Več o globalnih in dolgoročnih posledicah chemtrailovin o načinih, kako zavarovati sebe, vodne vire in tla pred vse večjim onesnaženjem, ste lahko prebrali v aprilskih novicah Skupaj za zdravje človeka in narave.

Več informacij:


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kemikalije

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

5.5.2014 18:33:45
Ja odlično, da ste si upali sploh spregovoriti o tem, tudi nas Slovence futrajo s tem, sramota človeštva, da nas tako počasi giftajo, sreča, da nimam otrok, uboga deteca, res. Nikakor pa ne bi prenesla tega, če bi imela otročička, ne vem, kaj drugi razmišljajo, ali so res tako hipnotizirani od vsega, da sploh ne dojamejo smisla svojega življenja, vendar bi pa lahko zaščitili otrokovega, ljudje pač verjamejo, da je to en film.
5.5.2014 21:56:20
Tale članek je navadna sramota. Pa si poglejmo par posameznih trditev v članku:

1. Članek pravi: Zapraševanje neba je projekt ki ga izvajajo že sedemnajst let, le da je v zadnjih letih veliko intenzivnejši in vsakomur opazen. Po dolgih letih sprenevedanja so tudi uradne ustanove priznale, da pršenje ozračja ni izmislek, kot namen pa navajajo zniževanje temperature in omilitev podnebnih sprememb, ki jih povzroča segrevanje ozračja.

Komentar: Uradno stališče z dne 3.3.2014 o t.i. chemtrailsih Agencije Republike Slovenije za Okolje je jasno zapisano na njihovi spletni strani na naslovu http://www.arso.gov.si/vreme/vpra%C5%A1anja%20in%20odgovori/#N8895 in se jasno glasi, da za t.i. chemtrailse ni dokazov, oziroma je sama dinamika pojavov že povsem prepričljivo pojasnena z običajnem onesnaževanjem, ki ga povzročajo reakcijski motorji ob svojem delovanju. Še posebej je vredno prebrati izjavo Slovenskega meteorološkega društva (http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/Contrails_21032010.pdf), ki v zaključku jasno opredeli, da so izpuhi že sami po sebi problem, vendar ne na način, kot ga navajajo zagovorniki teorije o chemtrailsih. In glede na to, da je stališče tako ARSO kot tudi evropske komisije jasno, bi morala avtorica brez napisati, katera konkretna URADNA organizacija to trdi. Nevladna organizacija, ki jo navaja avtorica ne šteje, ker pač ne gre za URADNO !!! organizacijo. Avtorica bi morala podati točen vir URADNE organizacije - sicer je trditev komajda še preverljiva oziroma bralca ne seznani z ustrezno informacijo. BTW, Seznam dokumentov brez navedbe, na kateri dokument (ali le manjše število njih) se avtorica sklicuje ob dani trditvi, bralca postavi pred praktično nemogočo nalogo ustvariti si sliko, zakaj avtorica trdi nekaj in je za navadnega bralca povsem neinformativen.

2. Članek pravi: O tem, da sledi, ki še ure ostajajo na nebu in tvorijo meglico, nimajo nič skupnega z kondenzacijskimi sledmi letal, je znanega že veliko.

Komentar: Glede na to, da dejansko oblaki ob ustreznih pogojih nastajajo že sami od sebe (glej cirus: http://sl.wikipedia.org/wiki/Cirus), je večurni obstoj kondenzacijskih sledi v pogojih, ki so dovolj podobni tistim, kjer oblaki nastajajo že sami od sebe, povsem pričakovana zadeva. Še posebej je to jasno vsakemu, ki je sposoben vsaj osnovnošolske kemije in razume preprosto dejstvo, da ogljikovodiki, ki so sestavni del letalskega goriva, ob izgorevanju razpadejo na ogljikovodik in vodo. Ta dodatna voda, ki nastane ob izgorevanju je torej ob ustreznih pogojih odgovorna za vse te silne sledi. Kaj pomeni dodatna voda v hladnem ozračju, pa si lahko ogledamo na tem nadvse zabavnem filmčku, ki ga je posnel mladenič iz Novosibirska (in je precej kuhinjske narave :) ):
http://www.youtube.com/watch?v=2LFtYUUXJlE

3 Članek pravi: Občasno imamo celo priložnost videti, kako letalo zavije in začne leteti v nasprotno smer. Je pilot redne linije nemara kaj pozabil?

Komentar: Ta trditev je pa višek absurda. Zavijanje letal je povsem običajno dogajanje. V Ljubljani tako lahko dnevno spremljamo pristanke letal na Brniku. Letala, ki prihajajo iz zahodne oz. severozahodne smeri preletijo Ljubljano v smeri proti vzhodu, se obrnejo in pristanejo na Brniku. Obračanje letal del standarnih letalskih procedur, kot je na primer čakanje na pristanek v t.i. "holding patternu http://en.wikipedia.org/wiki/Holding_%28aeronautics%29 ". Ob tem je treba vedeti tudi, da je sprememba ciljnega letališča ena izmed standardnih procedur v primeru najrazličnejših težav, kot so na primer slabo vreme, medicinski dogodki (npr. infarkt na letalu) ali tehnična okvara (in glede na varnostne standarde v letalstvu je praksa, da se polet prekine že ob relativno majhnih odstopanjih od normale. Kaj lahko že tako majhna napaka pomeni v letalstvu, pa nas spominjajo številne tragične letalske nesreče).

4. Članek pravi: Tretji dokaz lahko razberete z lastnega barometra. Pooblačitev navadno spremlja padec zračnega tlaka in povišanje zračne vlage. Ker chemtraili delujejo tako, da sušijo ozračje, po pršenju sledita oblačnost in padec tlaka, ki ju spremlja nižja vlažnost ozračja.

Komentar: Še en dokaz, da avtorica sploh ne ve, kaj piše. Od kdaj pa se vlažnost ozračja meri z barometrom ? Če meriš tlak, ne moreš ugotoviti razliko med dvema trditvama - to lahko preveriš z vlagomerom.

5. Članek pravi: Poleg so še hidrogen sulfid (H2S), žveplov dioksid (SO2) in druge snovi. Ker vse te kemikalije padajo z velikih višin, je težko določiti, kaj natanko je bilo v letalskih rezervoarjih.

Komentar: Seveda ne hidrogen sulfid, ampak žveplovodik, plin z značilno neprijetnim vonjem po gnilih jajcih in bi ga zelo dobro zavohali (in katerega glavni vir so smetišča po vsem svetu). Kar se žveplovega dioksida tiče, pa si bilo dobro spomniti, da je glavni vir slednjega proizvodnja električne energije iz termoelektraren na premog in industrije. Kar je še posebej absurdno, so ravno vladne ureditve industrijskega delovanja po letu 1990 znatno znižale emisije SO2. O kislem dežju si lahko na kratko preberete tukaj: http://en.wikipedia.org/wiki/Acid_rain. Podatki o globalnih emisijah SO2 pa so na voljo tukaj: http://www.asl-associates.com/sulfur1.htm v datoteki http://www.asl-associates.com/sulfur.dat

V glavnem, avtorica, pa tudi uredništvo bi se lahko zamislili nad tem člankom. Kar je še posebej žalostno pa je, da se ekološki problemi, ki bi jih sicer morali reševati, zaradi površnosti, neznanja in izgubljanja energije in časa ne rešujejo tako hitro kot bi se, če bi tudi avtorji takih člankov bili malo bolj samokritični in dovolj natančno premislili o obstoječem stanju, ki je že popisano, namesto, da mešajo meglo s povsem neosnovanim natolcevanjem.
6.5.2014 18:02:04
Še en lušten domači eksperiment z vrelo vodo pri -41o C. Vas efekt na kaj spominja: http://www.youtube.com/watch?v=051ddIvQ2hI