V kakšni družbi bi si želeli živeti?

Viva pozitiva

Tem člankom, ki jih soustvarjamo skupaj z vami, dragi bralci in bralke, namenjamo prostor iskrenim, spodbudnim, a tudi kritičnim mislim, ki odražajo trenuten duh časa. Tokrat smo zbrali misli o družbi prihodnosti. V kakšni družbi si želite živeti vi, drage bralke in bralci? Kaj pogrešate? Pišite nam na viva@studio-moderna.com, vaše misli bomo objavili v  številkah tiskane Vive in na našem portalu viva.si.

Osebno zadovoljstvo naj bo merilo uspešnosti

Moj svet je nadvse preprost. Zapolnjujejo ga glasba, ples, radost. S prijatelji plešemo in se objemamo, navdajata nas radost in ponos, kajti v življenju večino časa počnemo stvari, ki nas bogatijo. Prizemljena sem, obdelujem svojo njivo in si pridelam hrano, jeseni pa precej časa namenim pripravi ozimnice. Pri tem mi pomagajo otroci. Zato hrano cenimo in smo zanjo hvaležni. Materi zemlji se pogosto zahvalimo za vse, kar nam daje. Zavedamo se, da je zmernost edina primerna pot. Pri prehranjevanju poslušamo svoje telo, kar je zanesljivo zdrava pot. Ljudje okrog mene se zavedajo, da je ljubezen edino gonilo, edino, kar ostane za nami. Vsi smo ogledalo drug drugemu, tega se zavedamo in se ves čas učimo drug od drugega. Tako se bogatimo.

V naši družbi je merilo uspešnosti osebno zadovoljstvo in ne količina gmotnih dobrin. Tako izgine potreba po primerjanju z drugimi, saj nima nobenega smisla več. Rdeča nit vseh odnosov sta solidarnost in empatija. Tako ni zgubljanja besed, ni površnosti v stikih, sleherno srečanje s sočlovekom mi nekaj da. Ljudem okrog sebe dajem vedeti, kako posebni in dragoceni so – in tudi sama se počutim tako. Oddajam mir in ljudje mi vračajo mir.
Vsi se zavedamo, da je naša edina nuja, da razvijemo svoje talente in tako ustvarimo tisto, za kar smo namenjeni.
Polona, glasbenica, pevka, plesalka

Preglasimo sebične ambicije

Živimo v družbi znanja, nenehnih novih spoznanj in tehnološkega napredka. Zelo sem hvaležna za medicinske dosežke in za informacijsko povezanost sveta; prvi rešujejo številna življenja in pomagajo ustvarjati nova, druga pa omogoča preprostejše navezovanje stikov z ljudmi, ki živijo daleč stran, pa tudi dostop do ogromne zakladnice znanja in novic. Na drugi strani se je pokazalo, da so kljub znanju in napredku temelji današnje družbe slabi, saj so pripeljali do razmer, v katerih je vse težje živeti in preživeti. O lakoti smo doslej slišali le iz pripovedovanja starih staršev, zanjo smo izvedeli iz novic iz Afrike – zdaj pa so te zgodbe postale naša resničnost.

Zato potrebujemo nove temelje: strokovnjaki bi morali preglasiti sebične ambicije politike in kapitala, občutek za sočloveka bi moral biti močnejši od sociopatskih nagnjenj vplivnih posameznikov, komunikacija z državljani bi morala biti odprta in iskrena, porazdelitev dobrin in kapitala pa pravičnejša. Menim, da v naši družbi še niso zaživele prave vrednote, toda vplivnim skupinam smo žal dovolili, da so igrale svojo igro, škodo, ki je nastala, pa zdaj plačujemo vsi.
Helena, učenka, vrtnarka, učiteljica

Brez dvojnih meril

Želela bi živeti v pošteni, iskreni in odgovorni družbi. Če bi družba premogla vsaj dve od teh dobrih lastnosti, bi se vse druge razvile same od sebe. Biti pa moramo pripravljeni tudi na to, da takšna družba nikoli ni zaživela in je tudi v prihodnje ne bo. Človek kot del družbe si v določenem trenutku sicer prizadeva biti pošten in iskren, toda poučen o preteklosti, ki ni bila idealna, vedno pride do sklepa, da biti pošten in iskren pomeni biti tudi odgovoren v odnosih z ljudmi. Predstavnikom družbe to nikoli ne ugaja, zato zakone vedno prilagajajo svojemu ugodju, odgovornost pa prenašajo na celotno družbo. Prav zato je dandanes družba v hudi stiski, kajti njeni predstavniki uživajo v svojih pokvarjenih sadovih. Kako bo v prihodnosti, je odvisno predvsem od tega, kdaj bo družba naposled spoznala, da imajo njeni legalni predstavniki dvojna merila in da kot takšni niso dostojni predstavniki celotne družbe, marveč predstavniki moči in lastnih interesov.
Ivanka, poslušalka, oblikovalka

Odprimo pot spremembam in soustvarjanju

Rada bi živela v družbi, v kateri vladajo zavedanje o sebi, sprejemanje in soustvarjanje. To je družba, v kateri se sleherni človek zaveda, da je svet, ki ga obdaja, le ogledalo, ki mu kaže, kdo je: posledično prenehamo obsojati druge in se osredotočimo nase – prenehamo pa obsojati tudi sebe in odpremo pot spremembam. Energijo vlagamo v lastno evolucijo.

To je družba, v kateri domujeta sočutje in ljubezen do soljudi: družba, v kateri se radostno povežemo, si izmenjamo znanja in dobrine ter delimo svoje ideje, ki se z idejami drugih pomnožijo. Skupaj iščemo (in najdemo) rešitve ter se lotimo dela. Vsakdo prispeva svoj delež pri uresničitvi – in tako ideje lahkotno in z veliko hitrostjo dobivajo obliko.
To je družba, v kateri se vsakdo zaveda svojih talentov in v kateri ima možnost ter priložnost, da jih uporabi v lastno dobrobit ter v dobrobit soljudi in celotne družbe.

To je družba, v kateri vlada radost, kjer na ulici plešeš, med čakanjem v vrsti na pošti pa zapoješ pesem, ki drugim čakajočim in osebju polepša (vsak)dan.
Metka, preučevalka korakov srca