(Foto: Dreamstime)

Okvari se zaradi staranja

Diskus se okvari zaradi staranja. Tovrstne spremembe prej ali slej nastanejo pri vsakem človeku, so bolj ali manj izrazite ter v nekaterih primerih povzročajo težave, v drugih pa ne.

Spada med tako imenovana slabo prekrvljena tkiva, ki so v odrasli dobi brez žil. Vsa ta tkiva (diskus, hrustanec, meniskus in notranji del žil) so podvržena zgodnjim degenerativnim spremembam, staranju in obrabi. Diskus se prej ali slej okvari pri tako rekoč vsakem človeku.Hrbtenica je najpomembnejši in najzapletenejši del človeškega okostja: nosi glavo in podpira trup, je skrivališče in zaščita hrbtnega mozga, živčnim koreninam daje oporo. Z okončinami je povezana prek ramenskega obroča oziroma kolčnega sklepa.

Pri večini gibov pride do posrednega ali neposrednega draženja hrbtenice. Ker hrbtenica varuje hrbtni mozeg, utegne vsaka sprememba v strukturi in delovanju hrbtenice povzročiti motnje gibljivosti, občutja in drugih funkcij. Za človeka je značilen oster prehod med ledveno in križnično hrbtenico. Pokončna drža telesa v primerjavi z drugimi štirinožnimi vretenčarji pomeni večjo obremenitev za hrbtenico, saj mora nositi glavo, trup in roke. S tem lahko pojasnimo, zakaj je hrbtenica pri človeku izpostavljena večjim okvaram.

S starostjo - zabrisane meje
Danes velja, da so glavni vzroki za bolečine v hrbtenici spremembe v medvretenčnih ploščicah, ki ležijo med posameznimi medvretenčnimi telesi. Med prvim in drugim vratnim vretencem ni medvretenčne ploščice, zato imamo običajno 23 medvretenčnih ploščic (diskusov). Medvretenčni diskus sestavljajo hrustančni ploščici, fibrozni obroč in pulpozno jedro. Hrustančni ploščici prekrivata spodnjo in zgornjo ploskev vretenčnega telesa. Fibrozni obroč daje fibroželatinoznemu jedru trdno fibrozno hrustančno oporo. Med obročem in jedrom ni jasne meje; strukture prehajajo ena v drugo. S starostjo postaja meja med obročem in jedrom še bolj zabrisana. Vezi skrbijo za statično stabilnost, mišice pa za dinamično stabilnost. Skozi hrbtenjačo potuje večina dražljajev, odgovornih za gibanje telesa.

Dožina - 45 cm
Pri odraslem človeku hrbtenica sega do prvega ali drugega ledvenega vretenca in je v povprečju dolga 45 centimetrov. Po funkciji bi jo lahko primerjali s telefonskim kablom; možgani nastopajo v vlogi centrale, koža, mišice in drugi organi pa so prek hrbtenjače povezani s "centralo". Hrbtenjača vsebuje številne živčne poti (niti), ki potekajo kot motorične (gibalne) niti od možganov navzven in z draženjem mišic povzročajo gibe. Okvara teh živcev povzroči bodisi oslabljeno mišično moč bodisi popolno ohromitev. Od periferije k možganom potekajo čutni (senzibilni) živci, ki iz posameznih delov telesa prenašajo v možgane bolečinske dražljaje, tipalne dražljaje, dražljaje za dotik in toplotne dražljaje. Iz hrbtnega mozga poteka levo in desno po 23 živčnih korenin, ki iz hrbtnega kanala vodijo navzven skozi medvretenčne odprtine. Iz živčnih korenin enega ali več živčnih segmentov nastajajo periferni živci, denimo živci rok in nog. Pravimo jim mešani živci; to pomeni, da imajo motorična, senzibilna in vegetativna vlakna. Okvare teh živcev v območju medvretenčne odprtine ali v nadaljnjem poteku imajo lahko za posledico različne motorične, senzibilne ali vegetativne motnje. Žal so živci zelo občutljivi tudi za manjše okvare.

Članek se nadaljuje »


Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki