Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Najpogostejša obolenja in poškodbe kolena


(stran 5 od 6)


Artrzoa kolena
Artroza je najpogostejša okvara sklepov. Pojavlja se pri starejših osebah, bolezenske spremembe pa se začnejo na sklepnem hrustancu, zlasti na obremenjenih sklepih. Gre za prehitro in prezgodnje obrabljanje sklepnega hrustanca, ki postane ob delovanju mehaničnih stresov bolj ranljiv.
Površina hrustanca izgubi bleščeč videz, hrustanec pa postane neraven in razpokan, izgubi elastično odpornost in se zmehča, pri gibanju pa se grobo tare in brusi. Hrustančni obruski povzročajo v sklepu vnetno reakcijo, ob robovih sklepnih površin nastajajo koščeni izrastki, sklepna ovojnica se vnetno zadebeli in skrči. Skladnost sklepnih površin se postopoma slabša, dokler se ne pojavita deformacija in nestabilnost prizadetega sklepa.

Vrste artroz

Artroza kolena je bolezen, ki pripelje k zdravniku največ bolnikov in je obenem najpomembnejša klinično pomembna artroza. Razlikujemo med primarnimi artrozami, pri katerih ne poznamo vzroka bolezni, in sekundarnimi artroze, pri katerih je vzrok znan.

Vzroki

Razlikovanje primarnih artroz od sekundarnih ni pomembno samo s teoretičnega, temveč tudi s praktičnega, preprečevalnega vidika. Pojav artroze moramo vedno poskušati preprečiti z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem vzroka.

Prikrito in očitno

Klinična slika in potek artroze kolena sta odvisni od vzroka bolezni. Poznamo prikrito (latentno) in očitno (manifestno) obdobje bolezni. Pri prikriti artrozi se lahko kadarkoli pojavijo bolečine, s čimer se prikrita artroza spremeni v očitno. Prvi znaki nastajajoče artroze so predvsem zmerno zbadanje v sklepu in okorelost, zlasti jutranja in pri prvih korakih. Ko se sklep razgiblje, neprijetnosti izginejo, vendar se spet pojavijo po dolgotrajni obremenitvi. Sčasoma so ti znaki čedalje bolj izraziti in napredujejo. Gibljivost kolena se manjša; najprej se pojavi skrčenost sklepa, tako da bolniki ne morejo več v celoti iztegniti kolena. Bolečine ne minejo povsem niti med počitkom in se pri telesni dejavnosti hitro okrepijo, bolniki pa med hojo čutijo preskoke in škripanje. Po daljši obremenitvi lahko bolečine vztrajajo tudi ponoči. Hrustančni obruski povzročajo v sklepu vnetno reakcijo, zato je sklep toplejši, otekel, sklepna ovojnica je zadebeljena, pogosto ugotovimo tudi izliv v koleno. Če koleno punktiramo, dobimo bistro, rumenkasto tekočino, v kateri je le malo celic. Laboratorijski izvidi ne govorijo o vnetju. Postopno se gibljivost zmanjšuje, in sicer zaradi zadebeljene sklepne ovojnice, obrobnih koščenih izrastkov in zaščitnega mišičnega krča. Kolenski sklep se deformira in postane nestabilen. Bolnik je pri gibanju čedalje bolj omejen. Pri napredovali, generalizirani artrozi kolenskega sklepa je praviloma prizadeta tudi pogačica.

Zoženje sklepne špranje

Na rentgenski sliki ugotavljamo zoženje sklepne špranje, ob robovih sklepnih površin pa so vidni koščeni izrastki (osteofiti), večkrat tudi na pogačici. Kost pod hrustancem je zgoščena (sklerotična). Pogosto so v sklepu tudi prosta telesa.Najboljše zdravljenje artroze je njeno preprečevanje. Iksaste in oksaste noge pri otrocih in mladini niso samo lepotna napaka, ampak utegnejo pozneje v življenju, če se ne popravijo same od sebe, povzročiti artrozo. Zato je treba nadzirati vse deformacije osi spodnjih udov in jih, če je treba, tudi operativno zdraviti. Pravočasno je treba zdraviti tudi vse bolezni, ki smo jih našteli med vzroki sekundarnih artroz. Bolnika moramo spodbuditi, da z zmanjšanjem morebitne prevelike telesne teže sam prispeva k zdravljenju.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd