Težave s hrbtenico

(Foto: Jupiterimages)

Odgovorni smo sami

Bolečine v hrbtenici in težave s hrbtenico so v sodobni družbi zelo pogosta nadloga. Po statistikah ima od 60 do 90 odstotkov vseh prebivalcev vsaj enkrat v življenju bolečine v hrbtenici. Polovica od teh ljudi ima težave s hrbtenico večkrat, številni se morajo zateči k operacijam, pri kaki desetini pa težave s hrbtenico postanejo kronične.

Okvare hrbtenice nastajajo z leti in desetletji
Zaradi izgubljene storilnosti in stroškov zdravljenja gredo izgube v milijarde, toda še višjo ceno plačujejo ljudje, ki so izgubili sposobnost za sodelovanje pri dejavnostih, v katerih najbolj uživajo. Ker skoraj vse naše dejavnosti zahtevajo sodelovanje hrbtenice, težave s hrbtenico ne onemogočijo samo rekreacije, ampak v najhujših primerih celo oblačenje. Večina okvar hrbtenice nastane z leti ali celo desetletji ter so posledica raznovrstnih dejavnikov: od tega, kako spimo in sedimo, kaj jemo in s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjamo, do tega, kako se postavljamo po robu čustvenim stresom doma in na delovnem mestu.

Toda če je vsakdanje življenje polno morebitnih nevarnosti za hrbtenico, nikakor ne smemo misliti, da se ne smemo več upogibati ali dvigovati bremen. Nasprotno, naša hrbtenica je ustvarjena za gibanje, upogibanje in sukanje. Gibanje v določenih mejah je za hrbtenico zdravo, saj jo krepi, razteza, podmazuje in hrani. Ključno je vedeti, kje so meje varnega gibanja in se naučiti živeti z njimi. Kombinacija zaščitnih ukrepov in enostavnih zdravil pomaga ohranjati zdravje hrbtenice in lajšati bolečine. Če pa so težave večje, je nujen posvet z zdravnikom, terapevtom ali kakim drugim medicinskim strokovnjakom.

Hrbtenica je središče gibanje telesa
Hrbtenica je najpomembnejši in najbolj zapleten del človeškega lokomotornega aparata. Nosi glavo, podpira trup, je skrivališče in zaščita hrbtnega mozga in daje oporo živčnim koreninam. Roke in noge so z njo povezane prek ramenskega obroča oziroma kolčnega sklepa. Hrbtenice posredno ali neposredno sodeluje pri večini gibov. Zaradi njene zaščitne funkcije, ko gre za hrbtni mozeg, lahko vsaka sprememba v zgradbi in funkciji hrbtenice pripelje do motenj gibljivosti, občutij in drugih funkcij našega telesa. Hrbtenica je prožna in je sestavljena iz verige vretenc, med katerimi ležijo medvretenčne ploščice, sestavljene iz jedra, fibroznega obroča in krovnih ploščic.

V pomoč so ji mišice in vezi
Vezi in mišice dajejo hrbtenici trdnost. Brez njih bi se hrbtenica zaradi velikega pritiska v medvretenčnih ploščicah razširila daleč čez fiziološke meje. Zdravo in močno mišičje omogoči, da se telo zlahka zoperstavlja dnevnim naporom. Pri tem moramo paziti na znano dejstvo, da je treba enakomerno razvijati in bremeniti vse mišičje. Pravih ukrepov za preprečevanje degeneracije diskusa ni, toda to možnost lahko vsaj zmanjšamo, če upoštevamo nasvete pri delu, odpravimo telesne pomanjkljivosti, obenem pa s pravilno dejavnostjo enakomerno krepimo mišice, da ne bi prišlo do vidnega obolenja.

Športi, ki preprečujejo težave s hrbtenico, so predvsem plavanje, telovadba, hoja, tek, kolesarjenje in smučarski tek. Na hrbtenico slabo vplivajo dvigovanje uteži, zlasti če nimamo treniranega telesa, ter športi, ki zahtevajo prisilno držo in močnejše skoke (košarka, odbojka, jahanje …). Toda tudi ti športi so priporočljivi, vendar ob redni vadbi in krepitvi mišičja. Od športa seveda nimamo samo telesnih, temveč tudi čustvene koristi.

Članek se nadaljuje »


Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki