Artroza
Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza, pripoveduje dr. Dolinar in pove, da je to bolezen, pri kateri gre za prehitro in prezgodnje obrabljanje sklepnega hrustanca. Ta se zmehča, zato površina hrustanca postane neravna in razpokana. Med hojo in drugimi obremenitvami je tak hrustanec bolj ranljiv in se hitreje obrablja.

Razlikujejo med dvema oblikama te bolezni, primarno in sekundarno artrozo kolčnega sklepa. Glavni vzrok primarne artroze ni znan, običajno pa se pojavi pri starejših ljudeh. Ocenjujejo, da je pri ljudeh, starejših od 60 let, kar 30 do 40 odstotkov takih, ki jih prizadene ta oblika bolezni. Pri nekaterih napreduje proces počasneje, pri drugih hitreje, vendar je pogostejši pri ženskah. Drugače je z vzroki sekundarne artroze, ki je posledica predhodnih patologij v kolčnem sklepu.

Gibljivost kolka vse manjša
»Značilne težave, ki se pojavljajo pri zgodnji artrozi kolka, bolniki opisujejo kot jutranjo okorelost in zbadajoče bolečine v kolku, predvsem v dimeljskem pregibu, lahko tudi zadaj, ki pa jih je treba razlikovati od bolečin, ki izžarevajo iz ledvenega dela hrbtenice. Bolečine, ki se med hojo iz dimeljskega pregiba širijo po stegnu do kolena, so sčasoma vse pogostejše in izrazitejše, gibljivost kolka postaja vse bolj omejena, oteženo je sklanjanje, pobiranje s tal in zavezovanje čevljev, med hojo pa je opazno vse izrazitejše šepanje. Po večjih obremenitvah se lahko sklep tako razboli, da bolečina ne popusti vso noč,« razlaga dr. Dolinar.

Od palice do umetnega kolka
»Artroza kolka je dandanes pogosta ortopedska diagnoza, ki jo uspešno zdravimo, seveda v odvisnosti od tega, ali gre za začetno ali napredovalo obliko bolezni,« poudari sogovornik in nadaljuje z opisom zdravljenja: »Pri starejši populaciji obolenje sprva zdravimo konservativno. To pomeni, da bolnikom predpišemo rabo palice ali bergle, ki jo uporabljajo na nasprotni strani od prizadetega kolka. Po potrebi svetujemo zmanjšanje telesne teže, odsvetujemo dolgotrajno hojo, opravljanje težjih fizičnih del in vse napornejše športne dejavnosti. Predpišemo analgetike za lajšanje bolečin, fizioterapijo za razgibavanje kolčnega sklepa in vaje za krepitev obsklepnega mišičja. Postopoma se bolezen pri številnih bolnikih razvije do točke, ko je potrebna operacija − zamenjava kolčnega sklepa z umetnim. V Sloveniji vsako leto zamenjamo kolk približno 2000 ljudem, pretežno starejšim; približno četrtino jih operiramo na Ortopedski kliniki v Ljubljani.«

Minimalno invaziven pristop
Po besedah dr. Dolinarja se v zadnjem letu na Ortopedski kliniki v Ljubljani pri zamenjavi kolčnega sklepa z umetnim odločajo za sprednji minimalno invazivni pristop, s katerim zmanjšajo izgubo krvi med operacijo ter omogočijo znatno hitrejšo in manj bolečo rehabilitacijo bolnika.

Še nedavno je operacija potekala tako, da so z rezom razmaknili posamezne obkolčne mišice oziroma sprostili narastišča posameznih mišic na kost.

Dr. Dolinar našteje prednosti novega pristopa: »Pri tem pristopu mišice samo razklenemo, kar je znatno bolje, saj ne poškodujemo obkolčnih mišic. Rez je manjši, meri samo šest do osem centimetrov, vendar kljub temu omogoči normalno in natančno zamenjavo kolčnega sklepa.

Novi pristop je razveseljiva novica tudi za bolnike, saj operacija traja približno eno uro, bolnik navadno lahko stopi na nogo že prvi dan po operaciji, po petem do sedmem dnevu pa ga že odpustijo iz bolnišnice, torej se lahko povrne v normalno življenje veliko prej kot doslej. Predoperativna priprava bolnikov je enaka kot pri klasičnem operativnem pristopu – bolnika sprejmejo na kliniko dan pred operacijo.«

Proteze imajo vse daljšo življenjsko dobo
Dr. Dolinar poudari, da merilo uspešnosti operacije ni samo čim hitrejša rehabilitacija, pomembna je tudi natančna in ustrezna vgradnja, predvsem pa življenjska doba vstavljene endoproteze. Predvidevajo, da naj bi bila normalna pričakovana življenjska doba takšne proteze od 20 do 25 let, potem pa jo je treba zamenjati. K tako dolgi življenjski dobi endoproteze prispevajo tudi novejši, vse boljši materiali.