Ah, spet te glivice

Glivicam ustrezajo višje temperature in vlaga, zato je osnovni preventivni ukrep, da se jima izogibamo.
Glivicam ustrezajo višje temperature in vlaga, zato je osnovni preventivni ukrep, da se jima izogibamo. (Foto: Pixabay)

Morda ste opazili, da nas v zadnjem času naravnost zasipajo z oglasi za sredstva proti glivicam. Čeprav vam gredo morda že na živce, tovrstne težave niso tako redke. Lahko se primeri, da jih imate, vendar tega sploh ne veste. Denimo, da vaše noge nenadoma dobijo izrazito močan vonj, opažate pa tudi spremembe na koži. Da, tudi to so lahko glivice, ki naše telo najraje zavzamejo v vlažnih in toplih razmerah, zlasti poleti.

Glivične okužbe spadajo med najpogostejše kožne bolezni. Če jih ne zdravimo, se lahko razširijo na večje površine in v globlje predele kože, pa tudi na druge ljudi, zato je pomembno, da jih pravočasno odkrijemo in zdravimo. Da ne bo pomote, glivice imamo vsi – na koži in v sluznicah. Obstaja jih več kot sto vrst, vendar jih je večina neškodljivih. Obstaja pa tudi kakih petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, nohtov, nožnice ali ustne votline.


Krivci za glivične okužbe

Glivične okužbe kože (kožne mikoze) lahko povzročijo dermatofiti (Trichophyton, Epidermophyton, Mycrosporum), kvasovke (Candida, Malassezia) ali plesni (Aspergillus). Najpogostejše so dermatofitije na telesu (Tinea corporis), stopalih (Tinea pedis), lasišču (Tinea capita) ali v dimljah (Tinea cruris). Dermatofitije je mogoče pozdraviti z lokalnimi antimikotiki, zdravljenje traja od dva do osem tednov (odvisno od mesta okužbe), vendar pa se tovrstna obolenja pogosto ponovijo.

Atletsko stopalo

Ta okužba najpogosteje doleti športnike, predvsem zaradi dolgotrajnega nošenja športne obutve, do nje pa lahko pride tudi zaradi tesnih obuval. Za tako imenovano atletsko stopalo so značilni rdečica in luščenje kože, mehurčki, skelenje in srbečica ter neprijeten vonj na območju stopala. Znanih je več podtipov okužbe, ki so lahko vnetnega ali nevnetnega tipa. V številnih primerih atletsko stopalo spremlja glivična okužba rok (Tinea manum). Dermatofitne okužbe stopal in nohtov so pogostejše pri moških, športnikih in starejših ljudeh. Pri večini ljudi do tovrstne okužbe pride vsaj enkrat v življenju, največkrat pa doleti najstnike in odrasle moške. Pri ženskah in otrocih, mlajših od dvanajst let, je atletsko stopalo redko. Ta okužba se lahko kljub uspešnemu zdravljenju ponovi. Povzročajo jo glivice Trichophyton in Epidermophyton, največkrat pa se razvije na toplih in vlažnih mestih med prsti na nogah. Začne se kot blago luščenje kože s srbečim rožnatim izpuščajem, največkrat med tretjim in četrtim ter četrtim in petim prstom na nogi, nato pa se razširi na stopala.

Okužba na trupu

Tudi okužbe na trupu največkrat povzroči glivica Trichtophyton. Na neporasli koži je opaziti pordela žarišča, različno velike okrogle ali obročaste spremembe rdeče barve s poudarjenim, luščečim se robom, ki se postopno širijo, rdečina v središču pa usiha. Pojavijo se lahko na telesu in udih. Mednje spada tudi bolj znana mikrosporija (tako imenovana mačja bolezen), ki se prenaša z živali na človeka. Mikrosporijo je treba prijaviti na zavod za zdravstveno varstvo.

Okužba v dimljah

Okužba je lahko posledica prenosa povzročitelja z okužene kože stopal ali nohtov nog, možna pa je tudi posredna okužba (brisače, športna oblačila). To je zelo nalezljiva glivična okužba, ki ima pogosto kroničen potek. Povzročajo jo različne glivice, tudi kvasovke. Najpogosteje se pojavlja pri moških in v toplem vremenu. Zanjo so značilni rdeči, ostro zamejeni predeli kože, včasih z majhnimi, srbečimi mehurčki okrog dimelj in na notranji strani stegen.
Večino opisanih okužb je možno odpraviti z antimikotičnimi kremami ali praški. Kremo je treba nanašati dvakrat na dan, zdravljenje pa traja še sedem do deset dni po izginotju izpuščaja.

Glivična okužba lasišča

Najpogosteje obolevajo otroci do desetega leta starosti. Klinična slika je odvisna od vrste povzročitelja, stadija okužbe, predhodnega zdravljenja in bolnikovega imunskega odgovora. Kaže se v obliki zmernega luščenja lasišča in odlomljenih las, čemur se lahko pridružijo močni lokalni vnetni znaki. Prepoznamo jo po nekoliko srbečih rdečih izpuščajih, ki se luščijo.

Glivična okužba nohtov ali onihomikoza

Prizadene lahko tako nohte rok kot tudi nohte nog. Tovrstna okužba je zelo razširjena, razvija se več let in se rada ponovi. Pogostejša je pri sladkornih bolnikih, starejših ljudeh z boleznimi perifernega žilja ali živčevja, pri mlajših ljudeh kot posledica poškodb nohtov ali kože na stopalih ter pri športno dejavnih ljudeh in imunsko oslabelih ljudeh.
Glivično okužbo nohtov zdravijo na tri načine: sistemsko, lokalno ali kombinirano. Lokalni antimikotiki, namenjeni samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani, zlasti če je obolelih več nohtov. Takrat je potrebno sistemsko zdravljenje s tabletami. Uspeh zdravljenja je najboljši, če se začne v zgodnji fazi in je človek zdrav, brez drugih kroničnih obolenj, zlasti sladkorne bolezni. Če okužba traja več let, je uspešnost zdravljenja čedalje manjša. Čeprav se okužba pozdravi, obstaja možnost, da se bo ponovila. Tudi v tem primeru je terapija enako učinkovita, čeprav z naraščanjem starosti ni več enako uspešna. Zdravljenje prinaša najboljše rezultate, če sledimo zdravnikovim navodilom in pozneje skrbimo za preventivo, s čimer zmanjšamo možnost ponovitve.

Ptiyriasis versicolor

Številni se srečujejo z glivično okužbo, ki jo prepoznamo predvsem kot bele do svetlorjave lise, zlasti na hrbtu in prsih. Tudi to spremembo na koži povzroča glivica, ki prepreči, da bi koža porjavela, le redko pa povzroči srbenje. To obolenje je pogostejše med mladimi. Poleti na koži nastanejo svetle lise, pozimi (pogosteje pri svetlopoltih osebah) pa se lahko pojavijo rožnate ali rjave lise. Med posredne krivce spadajo: izdatno znojenje (v primeru povečanega delovanja ščitnice, okužb na koži ali vplivov vegetativnega živčevja), toplo in vlažno podnebje, nošenje tesnih oblačil iz umetnih materialov, okužba HIV, imunska oslabelost ... Lise se najpogosteje pojavijo na prsih in hrbtu, včasih se rahlo luščijo, manjše lise pa se združijo v velike. To okužbo je mogoče pozdraviti s šamponom proti prhljaju, ki vsebuje ketokonazol, pomaga pa lahko tudi enoodstoten selenov sulfid. V trdovratnejših primerih jo je treba zdraviti z antimikotikom v obliki kreme ali losjona, včasih pa celo s tabletami.

Najbolje je preprečevati

  • Glivicam ustrezajo višje temperature in vlaga, zato je osnovni preventivni ukrep, da se jima izogibamo.
  • Pri okužbi nohtov in stopal je priporočljivo uporabljati antimikotike v obliki pršila ali posipa za notranjost obutve.
  • V javnih kopališčih, savnah, hotelskih sobah, ob plavalnih površinah in v telovadnicah ni priporočljivo hoditi brez primerne zaščitne obutve.
  • Po uporabi prhe in po vrnitvi iz bazena ali savne noge temeljito obrišite in osušite, pomembno pa je tudi preoblačenje kopalk.
  • Nohtov ne smete prirezati prekratko. Na nogah naj bodo oblikovani ravno, odsvetovano je tudi prirezovanje kožice.
  • Sprožilni dejavniki za glivična vnetja nožnice sta stres in perilo iz umetnih snovi.
  • Po kopanju ali savnanju si je treba preobleči kopalke, po vsakem umivanju pa se je treba skrbno obrisati.
  • Zdravniki odsvetujejo rabo dražečih mil, izpiranje nožnice z vodo in rabo dezodorantov. Najprimernejša so mila z nizkim pH in brez dodanih parfumov.
  • Tudi oblačila, ki niso zračna, lahko povzročijo vlažnost kože, ki ugodno vpliva na razvoj glivic. Zračna oblačila so priporočljiva zlasti takrat, ko se bolj znojimo, denimo med športno dejavnostjo ali na potovanju.


Kdaj k zdravniku?

  • Če glivično okužbo dobijo otroci, starejši ljudje ali diabetiki,
  • če se glivična okužba pojavi pri ljudeh, ki imajo težave s perifernim ožiljem ali pa zmanjšano imunsko odpornost,
  • če obstaja sum na mikrosporijo,
  • če so prizadeti obraz, lasišče, sluznice (usta, spolovila) ali veliki predeli kože,
  • če ima oseba nejasne ali pridružene simptome (povišana temperatura, gnojni izcedek na prizadetem mestu, slabost …),
  • če se po dveh tednih uporabe lokalnih sredstev stanje ne izboljša ali pa se celo poslabša,
  • če zdravljenje ni uspešno,
  • če je okužba huda ali obsega velik predel kože,
  • če se okužba ponavlja.

Samopomoč

Pri okužbah neporaščenih predelov kože (stopala, dimlje, okončine) lahko za samozdravljenje uporabimo zdravila s protiglivičnimi učinkovinami (lokalni antimikotiki), ki so na voljo tudi brez recepta, in sicer v obliki mazil, krem, pršil in posipov. Zdravljenje zahteva kar nekaj vztrajnosti in doslednosti, saj samo to zagotavlja končni uspeh. Še posebno pomembno je, da preparate uporabljamo še vsaj dva tedna po tistem, ko je koža zaceljena in brez vidne okužbe. V primeru trdovratnih ali obsežnih okužb lahko družinski zdravnik oziroma dermatolog predpiše uporabo sistemskih antimikotikov ali pa opravi dodatne posege (denimo odstranitev nohta).



Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Vsi Viva strokovnjaki