Lokalno zdravljenje
Zdravljenje luskavice je lahko lokalno in sistemsko. Za lokalno zdravljenje so na voljo pripravki v obliki losjonov, krem, mazil in šamponov. Osnova tovrstnega zdravljenja so kortikosteroidni lokalni pripravki, ki delujejo protivnetno in povzročijo regres psoriatičnih sprememb. Za lasišče in poraščene dele telesa so v rabi kortikosteroidni pripravki v obliki losjonov in gelov, za neporaščene predele telesa pa losjoni, kreme in mazila.Lokalni kortikosteroidni pripravki se razlikujejo po moči delovanja, vendar imajo žal tudi nekatere neželene učinke, kot so lokalno tanjšanje kože, razširjene žilice (kapilare) in strije. Kortikosteroidi lokalno spodbujajo nastanek aken in rosacee na obrazu, zato jih dermatologi neradi predpisujejo za območja s tanjšo in občutljivejšo kožo (obraz, pregibi rok in nog, pazduhe, dimlje). Poleg tega se po dolgotrajni uporabi njihov učinek zmanjša, zato jih predpisujejo z občasnimi pavzami, ko kortikosteroidni lokalni pripravek nadomestijo z drugim lokalnim zdravilom ali negovalnim mazilom. Sistemski učinki lokalnih kortikosteroidnih pripravkov so zelo redki in nastopijo le v primeru uporabe lokalnih kortikosteroidov večje jakosti na velikih površinah.
Za lokalno uporabo dermatologi predpisujejo tudi kalcipotriol, derivat vitamina D, ki ga lahko bolniki uporabljajo tudi na predelih, na katerih so kortikosteroidi manj priporočljivi. Nekaterih lokalni pripravki vsebujejo tudi kombinacijo kalcipotriola in kortikosteroidov.
Za odstranitev lusk na psoriatičnih spremembah je v rabi salicilna kislina, ki je vključena v različne podlage, kot so olja, geli in losjoni za poraščene predele in v vazelin za neporaščene predele. Vsekakor je potrebna tudi redna vsakodnevna nega kože z negovalnimi pripravki. V tujini so na voljo še nekateri drugi lokalni pripravki, kot so tazaroten, dithranol in ponekod še vedno katrani.
Obsevalno zdravljenje
V primeru razširjenih oblik luskavice je v rabi obsevalno zdravljenje z umetnimi viri ultravijolične (UV) svetlobe, tako imenovani fototerapija in fotokemoterapija. Fototerapija je zdravljenje z ultravijoličnimi B-žarki (UV-B). Kot pravi sogovornica, uporabljajo selektivno ultravijolično fototerapijo (SUP) s spektrom od 280 do 320 nm, in ozkospektralno UV-B-terapijo z valovno dolžino žarkov 311 nm. Terapija ima malo omejitev in je primerna celo za nosečnice. Fototerapija je odsvetovana le pri bolnikih z alergijo na UV-žarke, pri bolnikih, ki so preboleli kožnega raka in pri nekaterih redkih kožnih boleznih, ki se lahko pod vplivom UV-terapije poslabšajo, kot je lupus eritematosus. SUP in UV-B 311 ozkospektralna terapija potekata od trikrat do petkrat na teden (od 20 do 30 fototerapij), včasih pa je potrebno še nekajtedensko vzdrževalno zdravljenje (od enkrat do trikrat na teden).Drugi tip obsevanja je fotokemoterapija (PUVA). Pri tem zdravljenju uporabljajo umetni vir žarkov UV-A-žarkov z dodatkom fotosenzibilizatorja, ki poveča občutljivost kože na UV-A-žarke in ga bolnik zaužije uro ali dve pred obsevanjem. Zgolj UV-A-žarki so namreč pri zdravljenju psoriaze neučinkoviti. Posebna oblika fotokemoterapije je kopelna PUVA, pri kateri se bolnik z luskavico pred obsevanjem z UV-A-žarki okopa v raztopini fotosenzibilizatorja.
Omejitve pred uvedbo fotokemoterapije so nekoliko širše kot pri SUP in ozkospektralni UV-B 311 fototerapiji. Pred uvedbo je treba opraviti nekatere krvne laboratorijske preiskave, med zdravljenjem pa je potrebna zaščita oči s posebnimi očali. Nekateri bolniki po zaužitju fotosenzibiliatorja čutijo slabost in celo bruhajo.
Terapijo PUVA izvajajo štirikrat na teden, potrebnih pa je od 20 do 30 terapij. S PUVA-terapijo lahko dosežejo celo do 80-odstotno izboljšanje na koži, s SUP in z ozkospektralno UVB-311 pa od 50- do 70-odstotno izboljšanje. Zdravljenje ponavljajo v ustreznih časovnih razmikih, pri čemer je pomemben tudi fototip bolnikove kože. Terapije navadno izvajajo med oktobrom in majem, ko je manj naravnih virov UV-žarkov. Pri številnih ponavljajočih terapijah je potrebna previdnost, zlasti pri ljudeh s svetlo poltjo, saj pretirana izpostavljenost UVA- in UVB-žarkom poveča tveganje za nastanek kožnega raka.
Sistemsko zdravljenje
Bolnike s težko obliko luskavice lahko zdravijo tudi sistemsko, z zdravili. Za težko obliko bolezni velja luskavica, ki zavzema več kot 10 odstotkov telesne površine. Sistemsko zdravljenje pride v poštev tudi pri manjšem odstotku prizadete kože, če so psoriatično oboleli funkcionalni predeli (dlani, podplati, obraz, spolovila) ali če psoriaza bolnika močno duševno obremenjuje.Za sistemsko zdravljenje luskavice so na voljo klasična oziroma temeljna zdravila, od leta 2005 pa tudi biološka zdravila. Po smernicah mora vsak bolnik, preden mu predpišejo zdravljenje z biološkimi zdravili, izvajati vsaj eno od oblik sistemskega zdravljenja psoriaze. Kot pravi sogovornica, se dermatolog za vrsto in dolžino sistemskega zdravljenja odloči glede na vrsto luskavice, njeno razširjenost, predhodne terapije, bolnikovo starost in splošno stanje ter pridružene bolezni. Če tovrstno zdravljenje ne prinese želenega učinka, lahko komisiji za biološka zdravila poda predlog za zdravljenje z biološkimi zdravili. Ta so prinesla pravo revolucijo v zdravljenju luskavice, saj je njihova uspešnost v primerjavi z vsemi drugimi oblikami zdravljenja neprimerno večja.
Biološka zdravila, ki so trenutno na voljo le v obliki injekcij ali infuzij, so trend v zdravljenju luskavice, kot kažejo vmesni izsledki nekaterih raziskav, pa bodo čez čas na voljo tudi v obliki tablet. To bo vsekakor dodaten mejnik v zdravljenju te bolezni, pove dr. Koser Kolar.
Bolniki, ki se zdravijo sistemsko, prihajajo na kontrolne preglede na vsake tri mesece. Na začetku, ko se zdravljenje šele vzpostavlja, so kontrole pogostejše, celo tedenske, razlaga dr. Koser Kolar.



Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.