O uporabi odloča komisija

Zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili vedno predpiše in vodi dermatolog. Če presodi, da bolnik potrebuje biološko zdravljenje, zaprosi za odobritev zdravljenja komisijo za biološka zdravila. Zdravljenje je v rokah dermatologa, ki je bolnika predlagal komisiji za biološka zdravila. Sprva je predpisano za obdobje treh mesecev, in če se po tem času pokaže vsaj 75-odstotno izboljšanje glede na začetno stanje, lahko bolniku v nadaljevanju odobrijo zdravljenje še za eno leto in nato še za vsako nadaljnje leto. Če pa zdravljenje s predpisanim biološkim zdravilom ni uspešno, ga dermatolog spremeni in predpiše drugo biološko zdravilo, razlaga sogovornik. Izbira biološkega zdravila je odvisna od bolnikovih težav in vrste luskavice, saj imajo zdravila različne mehanizme delovanja. Za vsakega bolnika izberejo zdravilo, za katero menijo, da mu bo najbolj pomagalo. Pri predpisovanju mora zdravnik vedno upoštevati tudi morebitna druga bolezenska stanja, predvsem pa strokovne smernice za zdravljenje luskavice.

O uporabi bioloških zdravil vedno odloči štiričlanska komisija. Tako je leta 2005, ko se je začelo zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili, predlagal ZZZS. Komisijo, ki odloča s soglasjem, sestavljajo predstavniki Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, dermatoloških oddelkov UKC Maribor in Splošne bolnišnice Celje ter predstavnik ambulantnih dermatologov. Komisija obravnava vsako vlogo posebej, in če bolnik ustreza vsem kriterijem za biološka zdravila, jih sprva odobri za dobo treh mesecev, če zdravljenje po tem obdobju prinese želene rezultate, pa lahko komisija zdravljenje podaljša za eno leto in nato še za vsako nadaljnje leto.

Visoka učinkovitost

Biološka zdravila imajo razmeroma visoko učinkovitost, saj lahko nekatera glede na obliko luskavice stanje izboljšajo v približno 80 do 85 odstotkih primerov. Izbiro ustreznega biološkega zdravila in s tem tudi še višjo učinkovitost bi zagotovo dosegli, če bi bil na voljo biomarker. Četudi je o njem govor že zadnjih pet let, še nič ne kaže, da bo tudi v resnici kmalu na voljo, pravi sogovornik. Zato zdaj zdravniki izbirajo biološka zdravila glede na znane lastnosti posameznega zdravila in vrsto luskavice pri posameznem bolniku. Če se zgodi, da rezultati zdravljenja po prvih treh mesecih niso zadovoljivi in se bolnik ne odzove na zdravljenje, mu lahko predpišejo drugo.

Biološka zdravila, ki jih uporabljajo za zdravljenje luskavice, se po delovanju in lastnostih razlikujejo od tistih, ki so v rabi za zdravljenje onkoloških bolezni. Tudi njihova toksičnost je manjša, zato imajo manj neželenih učinkov. Poleg luskavice z njimi zdravijo še Crohnovo bolezen, revmatoidni artritis, psoriatični artritis in nekatere druge bolezni, ki so v domeni revmatologov, gastroenterologov in pediatrov .