Kako zdravimo glivična obolenja

Izselite nepovabljene obiskovalce

Majhne, očem nevidne, vendar prav nič manj nadležne. Rade imajo toplo, vlažno okolje, zato se dobro počutijo na telesu, predvsem na prstih nog in rok, nič hudega pa jim ni niti na lasišču in v nožnici. Ljudje s čezmerno telesno težo so še bolj nagnjeni k tej nadlogi, saj imajo več kožnih gub. Govorimo seveda o glivicah, mikroorganizmih, ki zaradi svoje trdoživosti grenijo življenje prenekateremu človeku. Čeprav se praviloma naselijo v vrhnji plasti kože, jih ni prav nič preprosto spoditi s telesa.

Začne se zelo neopazno in počasi, z rahlo pordelostjo in luščenjem kože, ki se stopnjuje do srbenja, oteklosti, mehurjev in močnega luščenja. Glivice se najpogosteje naselijo na stopala, predvsem med prste. Stopala so večino časa v tesni obutvi – če so nagnjene k znojenju, je to idealno mesto za razvoj glivic. Težave utegnejo biti blage, lahko pa jih spremlja močno luščenje s srbečim, hrapavim izpuščajem. Koža lahko zaradi glivične okužbe razpoka, zaradi česar je bolj nagnjena k baterijskim okužbam. To je težava zlasti pri starejših ljudeh, pri katerih se koža obnavlja počasneje. Glivice povzročajo še večje težave sladkornim bolnikom, pri katerih je zaradi okvare kapilar že sicer motena prekrvavitev, bolj pa so nagnjeni tudi k nastajanju razjed in posledičnih okužb.

S stopal na nohte

Glivična okužba na nogah se zelo pogosto razširi na in ob nohte. Praviloma je najprej prizadet del nohta, ki nastaja na novo. Noht najprej izgubi lesk in postane rumenkasto bele motne barve, predvsem pa se odebeli. Okužba sčasoma zajame ves noht, ta pa postane lomljiv in lahko tudi odstopi. Pogosto se razširi na sosednje nohte, zaradi česar jo je še težje odpraviti.

Kaj storiti, če se okužimo?

Če ugotovimo, da smo se okužili z glivicami, moramo še bolj skrbeti za higieno telesa, zlasti stopal. Vsak dan si nadenemo sveže nogavice. Če se nam stopala zelo znojijo, je primerno uporabljati otroški puder, ki si ga posipamo po stopalih in prstih. Pri manikiri je koristno uporabljati pribor za enkratno uporabo, ker pa to praviloma ni možno, naj ima vsak družinski član svojega in ga po vsaki uporabi razkuži z lekarniškim alkoholom.

Skrbeti je treba za higieno telesa, pri čemer je priporočljivo uporabljati milo s pH, manjšim od 7. Tako se ustvari kislo okolje, ki glivicam ne ustreza. Paziti je treba tudi pri brisačah. Če se okuži en družinski član, mora paziti, da svoje brisače ločuje od brisač drugih družinskih članov.

Zdravljenje

Ukrepi, ki smo jih navedli, so zelo priporočljivi, ker pa najpogosteje ne zadoščajo za popolno odstranitev glivic, je običajno treba poseči po zdravilih, imenovanih antimikotiki. Na voljo so v lekarnah, in sicer v obliki mazil, krem, pršil in posipov. Pri uporabi je potrebno kar nekaj vztrajnosti in doslednosti, saj samo to zagotavlja končni uspeh. Še posebno pomembno je, da preparate uporabljamo še potem, ko je koža zaceljena in brez vidne okužbe, kajti glivice v koži še vedno preživijo, zaradi česar je treba pripravke uporabljati še vsaj dva tedna.