Atopijski dermatitis in hrana

  • NN
  • nedelja, 02. maj 2010
(Foto: Jupiterimages)

Proč z alergeni

Atopijski dermatitis je nadležna srbeča kožna bolezen odraslih in otrok, na katero pomembno vplivajo dedna zasnova (vezana na več genov in ne le na enega samega, kar skupaj z vplivi okolja razlaga različno hude stopnje bolezni), posameznikovi specifična psihična struktura in odzivnost ter alergije in intolerance na posamezna živila.

Dedna zasnova pri atopijskem dermatitisu pomeni občutljivejši in specifično odziven imunski sistem, alergije na hrano pa pri tej bolezni ugotavljajo pri 20 odstotkih odraslih in celo pri 40 odstotkih otrok.

Samo s spremenjenim načinom prehrane torej pri vseh bolnikih ne moremo ozdraviti atopijskega dermatitisa, lahko pa z ustrezno izbiro hrane krepimo imunski sistem in z opuščanjem najbolj alergogene hrane pomembno vplivamo na potek bolezni oziroma ublažimo najbolj moteči težavi, kožni izpuščaj in močno srbenje. Pri že tako preobčutljivem otroku namreč hudo srbenje dodatno poveča nemir in moti sposobnost koncentracije.

Dedna zasnova

Bolniki z atopijskim dermatitisom naj bi imeli motnje v presnovi esencialnih maščobnih kislin, zlasti gamalinolenske, povečana količina imunoglobulinov E v krvi, ki jo najdemo pri večini, pa naj bi bila posledica preobčutljivega imunskega sistema.


Psihična struktura

Osebe z atopijskim dermatitisom so občutljive narave in močnih čustev, pri njih je pogost tudi nerazrešen notranji konflikt: razpeti so med strahom pred bližino na eni strani ter strahom pred ločitvijo in samostojnostjo na drugi. Ob pridruženi alergiji na hrano se pogosto razvije motnja pozornosti in motorični nemir, tako da jih neredko obravnavamo kot hiperaktivne problematične otroke s slabim učnim uspehom, saj v razmerah "klasične" šole in vzgoje težko napredujejo, kljub neokrnjenemu in pogosto zelo prodornemu umu ter dobrim intelektualnim sposobnostim.


Prehrana

Najpogostejši alergeni v hrani, ki so povezani z atopijskim dermatitisom, so: jajca, mleko, orehi, soja, začimbe (janež, koper, koromač, lovor, majaron, muškat, rožmarin, žajbelj, gorčično seme, timijan), pšenična moka, ribe in stročnice.

Drugi avtorji navajajo drugačen vrstni red pomembnih alergenov iz hrane ter najmočnejši učinek pripisujejo pšenici in koruzi, mleku, kvasu, agrumom in kofeinu. Treba je vedeti, da je alergijo včasih težko ugotoviti; testi so lahko negativni, kadar ne gre za pravo, marveč tako imenovano psevdoalergijo. Toda glede na pogostnost vpletenosti alergije na hranila pri atopijskem dermatitisu se velja potruditi in ugotoviti, katero hranilo vsebuje morebitnega sopovzročitelja bolezenskih težav.

Najprimernejši način za ugotavljanje alergije je poskus, pri katerem za najmanj tri tedne opustimo sumljivo živilo ter pri tem natančno opazujemo in zapisujemo simptome. Nato teden dni uživamo sumljivo živilo v velikih količinah in se spet natančno opazujemo. Izključujemo in nato vnovič vključujemo le eno živilo hkrati. Poskus je strogo prepovedan in lahko smrtno nevaren pri že ugotovljenih in dokazanih alergijah na določeno vrsto hrane!
Članek se nadaljuje »


Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Vsi Viva strokovnjaki