Glivične okužbe nohtov niso samo estetska težava

Glivični nohti so vir nadaljnje okužbe, ker se glivice z nohtov lahko prenesejo na kožo drugih delov telesa pa tudi na druge ljudi.
Glivični nohti so vir nadaljnje okužbe, ker se glivice z nohtov lahko prenesejo na kožo drugih delov telesa pa tudi na druge ljudi. (Foto: Shutterstock)

Okužba nohtov z glivicami je pogosta, glavna napaka ljudi pa je, da predolgo čakajo z zdravljenjem ali pa prehitro obupajo. Na prvi pogled nenevarna okužba lahko povzroči zaplete, še zlasti pri občutljivejših skupinah (diabetiki, imunsko oslabljeni), opozarja zdravnica doc. dr. Liljana Mervic, specialistka dermatovenerologije, zato je glivice pomembno pravočasno zdraviti. Te namreč niso le estetska težava.

Nohte lahko okužijo različne vrste glivic iz skupine dermatofitov, kvasovk in plesni. Prav vse so trdovratne, vendar daleč največ okužb povzročajo dermatofiti, ki so med ljudmi zelo razširjeni, nam je povedala Mervičeva. Najpogostejši med njimi je Trichophyton rubrum, ki povzroča tudi zelo pogosto glivično okužbo kože med prsti stopal in na podplatu – tineo pedis ali atletsko stopalo. Dermatofiti se hranijo z roževino, ki je sestavni del nohta. Prav zato je okužba dolgotrajna in trdovratna, glivice se dobro razmnožujejo, ker imajo obilo hrane, poleg tega se odlično počutijo v vlažnem okolju stopal. Nohti stopal so veliko pogosteje oboleli kot nohti rok.

Kako se glivična okužba začne?

Noht, okužen z dermatofiti, se spremeni po videzu. Ponavadi se okužba začne s prizadetostjo enega nohta, največkrat na palcu stopala. Na začetku so znaki komaj opazni in napredovanje je zelo počasno, poteka v letih. Dlje okužba traja, več nohtov je prizadetih in med nego se lahko s stopal prenese tudi na nohte rok.

Najpogostejša oblika okužbe se začne na končnem in stranskem delu nohta, kjer glivice vstopijo pod noht in nato prodrejo tudi v njegovo notranjost. Na končnem delu se noht rumenkasto obarva, zadebeli in odstopi od podlage. Počasi, a vztrajno se površina spremenjenega dela nohta povečuje in napreduje proti njegovemu začetnemu delu. Sčasoma je prizadet ves noht, ki postane rjavkast, krhek in krušljiv.

Redkejša je površinska oblika, kjer se glivice najprej naselijo na površino nohta, kar opazimo kot belkaste lise na nohtih stopal. Sčasoma pa tudi ta oblika napreduje v globino. Okužba nohtov s kvasovkami je ponavadi povezana s kronično okužbo obnohtja in motenim delovanjem imunskega sistema. Drugače od dermatofitnih okužb se pogosteje pojavi na nohtih rok, ki postanejo motni in razbrazdani.

Zdravljenje

Zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje glivičnih okužb, se imenujejo antimikotiki. Delujejo tako, da zavirajo razmnoževanje glivic, in s tem pomagajo organizmu, da se jih znebi. Zdravilo se lahko nanaša lokalno na obolele nohte (lokalno zdravljenje) ali pa se zaužije v obliki tablet oziroma kapsul (sistemsko zdravljenje).

Lokalno lahko zdravimo zgodnje oblike glivične okužbe nohtov, kadar je prizadeta majhna površina nohta. Uporabljamo zdravilni lak, ki vsebuje antimikotik. Učinkovina ubija glivice in zavira njihovo razmnoževanje, sestava laka pa omogoča, da je stik z nohtom dolgotrajen in se v njegovi notranjosti nakopiči v zadostni koncentraciji.
Če je obolela velika površina nohta ali veliko nohtov, se odločimo za sistemsko zdravljenje, ki je učinkovitejše od lokalnega.

Protiglivična učinkovina, ki jo zaužijemo, se vsrka v prebavilih in po krvi potuje tudi v nohte, kjer se zadržuje še več mesecev in glivicam preprečuje razmnoževanje. Žal tudi s sistemskim zdravilom ni mogoče ozdraviti prav vseh okužb. Ker zdravilo deluje na ves organizem in lahko povzroči pomembne neželene učinke ali se vpleta v delovanje drugih zdravil, ni primerno za vsakogar. Pri starejših, ki že jemljejo več zdravil, se zanj redko odločimo.

Manj učinkovite metode zdravljenja

Druge metode zdravljenja nohtov so manj učinkovite ali celo neučinkovite. Na trgu je velika ponudba lokalnih pripravkov za zdravljenje nohtov v obliki pisal, lakov, gelov in pršil. Večina jih vsebuje kisline, ki znižajo pH-vrednost na površini nohta, eterična olja ali piroktonolamin. Njihovo delovanje je le blago protiglivično, čudežnih ozdravitev ne moremo pričakovati, zato jih dermatologi svojim bolnikom ne priporočamo.

Kreme, pršila ali praški z antimikotiki, ki so namenjeni zdravljenju kože, pri zdravljenju nohtov niso učinkoviti, ker v noht ne prodirajo, zato jih ne uporabljamo. Razmeroma nov pristop je lasersko zdravljenje, pri katerem poročajo o dobrih, pa tudi slabih rezultatih zdravljenja, dokončnega odgovora glede njegove ustreznosti še nimamo. Ob lokalnem ali sistemskem zdravljenju je koristna tudi pedikura, saj bo zdravljenje z antimikotiki bolj uspešno, če se oboleli del nohta s striženjem in brušenjem čim bolj mehansko odstrani.

Zapleti

Zdravljenje je vedno dolgotrajno. Jemanje sistemskih zdravil pri okužbi nohtov stopal traja vsaj tri mesece, vendar je treba na učinek zdravljenja počakati dalj časa, vse dokler zdrav noht ne izpodrine bolnega. Tudi z lokalnim zdravljenjem je treba vztrajati zelo dolgo, dokler zdrav noht ne preraste obolelega, torej vsaj od pol do enega leta, lahko pa tudi več. Nohti namreč rastejo zelo počasi. Pri mladem človeku traja leto dni ali več, da noht palca stopala preraste po celotni dolžini, pri starejših pa je rast nohtov še počasnejša.

Okužba nohtov ni le estetska težava. Praviloma bo nezdravljena okužba napredovala, sprva zelo počasi, vendar vztrajno. Z napredovanjem se lahko pojavijo težave, na primer bolečina med hojo in športnimi dejavnostmi. Glivični nohti so vir nadaljnje okužbe, ker se glivice z nohtov lahko prenesejo na kožo drugih delov telesa, pa tudi na druge ljudi.

Sladkorni bolniki in ljudje s pomanjkljivo imunostjo so še posebej dovzetni za zaplete. Zaradi nezdravljene glivične okužbe nohtov se pri njih lahko razvije resna bakterijska okužba, ki se razširi v podkožje na nogi in nato s krvjo po celem organizmu. Tveganje za diabetično stopalo je ob sočasni glivični okužbi nohtov kar trikrat večje, konča pa se lahko z amputacijo noge. Zato glivično okužbo stopal in nohtov pri sladkornih bolnikih obravnavamo zelo resno.

Preventiva

Obstaja veliko preventivnih ukrepov v boju z glivicami. Najpomembnejša je ustrezna higiena stopal. Medprstne prostore in nohte je treba po umivanju dobro osušiti. Koristna je udobna in zračna obutev. Paziti je treba, da pri športnih dejavnostih in hoji v hribe nohtov ne poškodujemo. Ob obiskih bazenov, savn, toplic in skupinskih kopalnic zmanjšamo možnost okužbe tako, da nosimo natikače.

Ker se glivice med nego lahko prenesejo na zdrave nohte stopal in rok, je treba paziti na čist pribor in pripomočke za striženje in brušenje. Luščenje kože med prsti stopal največkrat pomeni glivično okužbo, ki jo je treba prav tako zdraviti. Učinkoviti so kreme, pršila ali praški, ki vsebujejo antimikotik.
Galerija

Glivični nohti so vir nadaljnje okužbe, ker se glivice z nohtov lahko prenesejo na kožo drugih delov telesa pa tudi na druge ljudi. Shutterstock

"Praviloma bo nezdravljena okužba napredovala, sprva zelo počasi, vendar vztrajno," poudarja doc. dr. Liljana Mervic, spec. dermatovenerologije. Osebni arhiv