Hidradenitis suppurativa: Kirurško zdravljenje

»Ob značilnih spremembah na značilnih mestih tudi bolniki ne čakajte predolgo in hitro poiščite zdravniško pomoč. Pri nas nikogar ne zavrnemo, v nujnem primeru lahko bolnik pride k nam na pregled tudi brez napotnice in to prinese naknadno.« Splošna kirurginja Nadja Alikadić, dr. med., Klinični oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana.
»Ob značilnih spremembah na značilnih mestih tudi bolniki ne čakajte predolgo in hitro poiščite zdravniško pomoč. Pri nas nikogar ne zavrnemo, v nujnem primeru lahko bolnik pride k nam na pregled tudi brez napotnice in to prinese naknadno.« Splošna kirurginja Nadja Alikadić, dr. med., Klinični oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana. (Foto: Matic Bajželj)

»Ocenjujem, da ima bolnik s hidradenitis suppurativa (HS) v Sloveniji na voljo dobro kirurško obravnavo.« Splošna kirurginja Nadja Alikadić, dr. med., s Kliničnega oddelka za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana že 30 let zdravi bolnike, ki prihajajo k njim zaradi težav, povezanih s to boleznijo.

»Naše izkušnje kažejo, da se bolezen lahko ponovi kljub radikalnemu kirurškemu zdravljenju. Pred kratkim sem tako obravnavala bolnika, ki se mu je bolezen lokalno ponovila po 30 letih zdravljenja. Vendar je kirurško zdravljenje vedno utemeljeno, saj bolnikom lahko pomembno izboljšamo kakovost življenja in ustavimo napredovanje bolezni. Včasih moramo hitro operirati tudi septične bolnike s HS, ki nam jih pošljejo kolegi infektologi, in takrat lahko operacija reši tudi življenje.«

Klasične kirurške metode zdravljenja hidradenitis suppurative

Sodobno kirurško zdravljenje hidradenitis suppurative poteka na več načinov, tudi kirurg se, enako kot dermatolog, pri obravnavi bolnika prilagodi stadiju bolezni in njenem vplivu na bolnika.

Osnovne metode so štiri, pojasni sogovornica: »V prvem stadiju bolezni izvajamo kirurško odstranitev (ekscizijo) posameznih nodusov (vnetnih vozličev). Vsak bolnik s HS tega nujno ne potrebuje; če ima manjše noduse (vnetne vozliče), ki se ne gnojijo, ga z zdravili zdravi dermatolog. Ponekod v tujini za odstranitev manjših vnetnih nodusov (vozličev) namesto navadne odstranitve (ekscizije) izvajajo tudi tako imenovano punch-ekscizijo s posebnim inštrumentom. Pri težji obliki bolezni uporabimo posebno kirurško tehniko, pri kateri odpremo predore (fistule) in votline (sinuse) v koži, ki nastajajo pri tej bolezni.

V nekaterih centrih v tujini za ta namen uporabljajo laser, ki pa je glede učinkovitosti in stranskih učinkov primerljiv s klasično kirurško metodo. Pri večji prizadetosti kožnega predela, torej pri najhujši obliki bolezni, pa izvajamo odstranitev (ekscizijo) kože. To pomeni, da celoten predel, prizadet zaradi bolezni, izrežemo, pozneje pa rano pokrijemo s kožnimi presadki.« Ko se bolezen umiri, pogosto sodelujejo s kirurgi, specialisti plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, ki pomagajo blažiti vidne posledice HS in operacij.

K sreči se danes o bolezni hidradenitis suppurativa več govori

Je bolnike, zlasti pred večjimi operacijami, pogosto strah, še vprašamo izkušeno kirurginjo. »Ne, strahu ne izražajo, saj vsi upajo, da se bo stanje njihove bolezni nekoč le umirilo. Bolnikom razložimo, da je pri težji obliki bolezni večji poseg zelo učinkovit, saj v eni operaciji odstranimo celoten oboleli predel. Včasih tudi nas, zdravnike, preseneti, ko se kakšen bolnik vrne, pa smo zanj naredili resnično vse. Vendar je pomembno, in to vedno poudarim, da vsi ostanemo pozitivno naravnani.

« Pomembno pa je tudi, še doda, da se bolnik vrne na kontrolni pregled. »In opravi tudi pregled pri dermatologu, kamor napotimo vsakega bolnika z napredovalo boleznijo. Bolniki se morajo zavedati, da je treba to bolezen ustrezno in pravočasno zdraviti, saj spremembe v nasprotnem primeru napredujejo po tkivu kot kakšen požar in lahko v kratkem času prizadenejo celotno regijo. Takrat je tudi kirurško zdravljenje zahtevnejše in bolezen se lahko ponovi.« Tudi kirurginja Nadja Alikadić veliko pričakuje od bioloških zdravil: »Zdaj jih imamo tudi v Sloveniji in upamo, da bomo na ta način za bolnike storili res vse, kar je mogoče, in da bo bolezen pri mnogih ostala mirujoča.«