Vaše Formule ljubezni so v Sloveniji velika uspešnica. Zapisi o naših – predvsem zgrešenih – predstavah o ljubezni se očitno dotikajo mnogih. Kaj menite, zakaj?
Zato, ker ljudje čutijo, da je z našim razumevanjem ljubezni in partnerskih odnosov nekaj narobe. S tem je povezanih vse več težav, in to v vseh fazah: od iskanja ustreznega partnerja in vztrajanja v zvezi do nezvestobe in tega, kako se zveze končujejo. Vse to govori o tem, da smo kolektivno podlegli iluziji, mitu o ljubezni, ki naj bi prinašala srečo.

Načeloma velja, da ljudje nočemo slišati oziroma brati, da smo za svoje napake in neuspehe – v tem primeru v ljubezni – krivi sami. Zakaj smo pri iskanju ljubezni pripravljeni pogoltniti tudi "grenka zdravila"?
To, kar je resnično boleče in grenko, so neuspehi v ljubezni, propadle zveze, še posebej, če se ponavljajo. Sprva smo prepričani, da smo pač naleteli na napačnega partnerja, zato se lotimo iskanja drugega, takšnega, ki naj bi bil boljši. Toda ko si na tem področju naberemo nekakšen "staž", doumemo, da se zagotovo vsaj del problema skriva v nas, v naših predstavah. Ko se to zgodi, so ljudje pripravljeni za spremembo.

Katere so najpogostejše napačne predstave o ljubezni in kako jih lahko spremenimo?
Takšnih predstav je veliko, vsak posameznik pa ima kako, ki mu je še posebno "ljuba". Če je človek nezadovoljen s svojim ljubezenskim življenjem in če se tovrstne težave ponavljajo, ima najbrž izkrivljeno predstavo o ljubezni, v katero – brez uspeha – poskuša "vgraditi" partnerja. Ljudem s knjigo ponujam spodbudo, naj začnejo ljubezen in zvezo razlikovati od svojih predstav o tem, kakšna bi morala biti ljubezen oziroma kakšna bi morala biti zveza. Šele tedaj lahko razmislijo in tudi doumejo, da so si zamislili nekaj napačnega ali neuresničljivega. Da je lahko resničnost tudi drugačna. Moji kolegi in seveda tudi jaz se med partnerskimi terapijami pogosto srečujemo z ljudmi, ki dejansko ljubijo, vendar pa imajo popolnoma nezdružljive predstave o tem, kako bi se moral obnašati partner. Ko pa spremenimo predstave in prepričanja, spremenimo tudi lastno življenje.

Zakaj se ljudje tako pogosto zatekamo k imaginarnim predstavam o stvarnosti?
Preprosto zato, ker so lepe, ker vzbujajo prijetna občutja. Človeška vrsta ima visoko razvite možgane, ki omogočajo imaginacijo, ta pa ustvarjalnost. Težava nastopi, če začnemo verjeti, da je idealno, torej to, kar obstaja samo v svetu idej, tudi realno. Če pogledava idejo o idealni ljubezni, s katero se slepimo že skoraj dvesto let: izraz romantična ljubezen je sprva označeval ljubezen, kakršno je najti samo v romanih, ne pa tudi v življenju. Kasneje je prišel film, ki je ustvaril popolno iluzijo, kajti ljudje so v njem "na lastne oči" videli, da je kaj takšnega možno, da je srečen konec možen. Opijamo se z najrazličnejšimi filmskimi scenariji, ki jih skušamo uresničiti v realnem življenju, toda to ne gre, s tem nihče nič ne pridobi, vsi pa izgubimo.