Za Slovence je dolgo veljalo, da neradi govorimo o spolnosti, vendar izsledki Vivine raziskave kažejo, da velika večina s tem nima težav. Smo res postali manj zadržani?
To nedvomno drži, kar potrjujejo tudi izsledki omenjene raziskave, vendar je pri tem treba upoštevati, da kar pet od osem tisoč naključno izbranih ljudi ni želelo sodelovati v raziskavi, kar je tudi zgovoren podatek. Velika večina – 94 odstotkov – tistih, ki so odgovarjali, pa meni, da je pogovor o spolnosti pomemben. Nasploh velja, da se Slovenci vse lažje pogovarjamo o spolnosti, vendar predvsem o tuji, o lastni pa še vedno malce težje, kajti spolnost v nas pogosto sproža občutek negotovosti. Ker ne vemo natančno, ali smo v spolnosti dobri ali ne, o njej navadno neradi govorimo. A tudi tu ni več tiste zadržanosti, kot smo ji bili priča pred dvajsetimi leti, kar potrjuje tudi vse večje število ljudi, ki prihajajo po pomoč v našo ambulanto.

Tako moški kot ženske spolnost opredeljujejo kot zelo pomembno. Tudi strokovnjaki poudarjate, da je spolnost eden od najpomembnejših delov našega življenja. Zakaj?
Spolnost je predvsem eden od najpomembnejših delov skupnega življenja, saj je eden od temeljev partnerskega odnosa. Spolno identiteto oblikujemo že zelo zgodaj, v mladostniškem obdobju, ki ga tesno povezujemo s spolnim dozorevanjem. V adolescenci se iščemo kot osebnost in kot spolno bitje ter iščemo partnerja. V tem obdobju se tudi izoblikuje pomen, ki ga posameznik namenja spolnosti. Od mladostnega obdobja naprej je spolnost identifikacijsko orodje, spolna identiteta pa ostane v glavah ljudi do pozne starosti. Ker moški umiramo prej, ženske pa ostanejo same, v starosti spolnost spet postane pomembna v smeri iskanja partnerja. To lahko opažamo v domovih za starostnike, kjer se oblikuje veliko novih parov.

Nemški raziskovalci so nedavno intervjuvali pare, ki so že dolgo skupaj, in jih med drugim vprašali, kaj jih najbolj povezuje. Največ jih je odgovorilo, da zaupanje in poštenost, nato ljubezen in pripadnost, skupni interesi in prijatelji … spolnost pa so uvrstili na zadnje mesto. Kako to razlagate?
Takšne odgovore so verjetno dobili zato, ker so spolnost izpostavili zgolj kot spolni odnos v ožjem pomenu besede. Sicer pa ti odgovori potrjujejo to, kar pri partnerski psihoterapiji ves čas opažam tudi sam – zaupanje in odkritost sta izjemnega pomena. V našo ambulanto prihajajo pari, ki želijo poskusiti še zadnjič, preden se razidejo. Naj gre za nezvestobo ali prepire – v vsakem primeru gre za izgubo zaupanja. Prevarani partnerji se počutijo popolnoma razvrednotene, izguba zaupanja je izjemno boleča. Tudi tisti, ki se ne razhajajo zaradi nezvestobe, gredo narazen zato, ker partnerju ne zaupajo več. Ne zaupajo, da jih ne bo več žalil in poniževal, kar je v prepiru skoraj nujno. Prav vnovična vzpostavitev zaupanja je predpogoj za ohranitev odnosa. Dober partnerski odnos namreč temelji na vzajemni odkritosti in zaupanju, da lahko partnerju odpreš svoj intimni svet in pri tem veš, da tega ne bo izkoristil, da te ne bo poniževal in s tem razvrednotil.