Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

prof. dr. Ervin Podgoršak, profesor na Univerzi McGill v Montrealu, svetovno znani medicinski fizik


(stran 3 od 3)


Ali menite, da boste v bližnji prihodnosti lahko obsevali samo obolele celice, ne da bi pri tem poškodovali zdrave?
Metode za to so vse natančnejše in se približujejo temu cilju, za popolno zmago pa bo treba razviti nove tehnologije za slikanje in dostavo doze, kot sta na primer molekularno slikanje in nanotehnologija.
 
Ali v Sloveniji na tem področju sledimo razvoju v svetu? 
V Sloveniji imate že vse, kar je mogoče videti v svetu. Prav zdaj kolegi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani umerjajo nov pospeševalnik, ki bi mu v svetu rekli state-of-the-art. To je  najboljši pospeševalnik, ki ga je trenutno mogoče kupiti. Dejstvo, da bo že v nekaj tednih v klinični uporabi, postavlja Slovenijo v vrh svetovne radioterapije.

Koliko ste medicinski fiziki pri svojem delu v stiku z bolniki?
Ko gre za neposredne stike, smo nekoliko bolj v ozadju, razen če je obsevanje tako zapleteno, da zdravnik sam pokliče fizika, da ga izpeljeta skupaj. Pri stereotaktični radiokirurgiji, denimo, se z bolnikom ukvarja celotna ekipa. Navadno vse poteka v ozadju, bolnik fizika niti ne vidi, marsikateri pa niti ne ve, da medicinska fizika sploh obstaja.

V Sloveniji se bolniki pogosto pritožujejo nad odnosom zdravnikov, češ da nimajo časa, da bi jim prisluhnili, da se jim ne posvečajo dovolj … Kako je s tem v Kanadi?
Tudi v Kanadi so zdravniki izredno zaposleni, tudi tam jih je premalo in tudi tam so nekateri bolniki občutljivejši kot drugi. To je težko posplošiti.

O Kanadi pravijo, da ima enega od najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Kako deluje?
V Kanadi velja načelo, da ima vsak bolnik pravico in dostop do vrhunskega zdravljenja. Zdravstveno varstvo je omogočeno vsem in je brezplačno, zdravstvene stroške pokriva država iz proračuna. Sistem javnega zdravstva je torej zelo solidaren in pravičen, zaradi pomanjkanja denarja, zdravnikov in naprav pa so problem čakalne dobe za posege, ki niso urgentni. Zato je v zadnjem času slišati mnenja, da bi razmere v zdravstvu utegnila izboljšati privatizacija. Osebno ne razumem, kako bi lahko ob dodatnem zasebnem interesu po dobičku sploh imeli manj stroškov kot v socialno urejenem zdravstvenem sistemu. Država bi pač morala zdravstvu nameniti več sredstev, seveda pa to ni lahko. Sredstev v državnem proračunu vedno primanjkuje, ljudje pa se upirajo plačevanju davkov in volijo politike, ki jim obljubljajo najnižje davke in največ javnih ugodnosti, ne razmišljajo pa o tem, kako bodo te obljube izpolnili v praksi.

V Sloveniji potekajo razprave o tem, ali novi zakon o zdravstveni dejavnosti dovolj jasno razlikuje med javnim in zasebnim delom. Kopja se lomijo pri konkretnem vprašanju, ali lahko zdravnik, ki dela v javni bolnišnici, popoldne dela še v zasebni ustanovi. Kako je to urejeno v Kanadi?
V Kanadi je to strogo ločeno. Zdravnik, ki dela kot zasebnik, ne sme delati tudi v državni službi. Ta zakonska določba postavlja Kanado v edinstven položaj med demokratičnimi državami v svetu, saj smiselno preprečuje konflikt interesov med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom.

V svetu je najbolj privatiziran in najdražji ameriški sistem zdravstvenega varstva. ZDA porabi za zdravstvo skoraj dvakrat več denarja na prebivalca kot Kanada, kjer je zdravstvo pretežno državno financirano. Kljub temu velja zdravstveni sistem v ZDA za ljudem precej manj prijazen.
Ameriški zdravstveni sistem predstavlja svetovni vrh po kakovosti in visokotehnoloških posegih, ki pa so dostopni samo najbogatejšim. Povsod je namreč v ospredju zasebni interes. Ko pride bolnik v bolnišnico, najprej preverijo, ali je zdravljenje sposoben plačati oziroma ali je zavarovan. Skoraj 45 milijonov Američanov ali 15 odstotkov prebivalstva je brez vsakršnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega se s težavami srečuje tudi srednji sloj, saj so cene zdravstvenih posegov visoke. Stroški zdravljenja, ki jih zavarovanje ne krije, so pogost vzrok za bankrot.
V ZDA želja po denarju nadzira zdravstvo, v Kanadi tega ni. Če sta kanadska politika in mentaliteta zelo podobni ameriški, pa za zdravstvo to ne velja. Kanadski zdravstveni sistem je vrednota, po kateri se Kanada definira. Kljub finančnim težavam, ki tarejo kanadsko zdravstvo, sem prepričan, da bi moralo ostati javno, saj je to najbolj solidaren zdravstven sistem za pravično in demokratično državo.  







Galerija

prof. dr. Ervin Podgoršak Diana Anđelić

prof. dr. Ervin Podgoršak Diana Anđelič

prof. dr. Ervin Podgoršak Diana Anđelić

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd