Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Mišo Alkalaj: Globalno segrevanje - to ni znanost, to je prevara


(stran 4 od 4)


Zagovorniki teorije o globalnem segrevanju in o odgovornosti ljudi zanj kritikom očitajo: "Skeptike je bolj kot med znanstveniki najti med ljudmi, ki so kakorkoli povezani z nafto." Kako odgovarjate na tovrstne očitke?
Z veseljem bi postal plačanec naftnega lobija – ali morda poznate koga, ki bi mi bil pripravljen kaj ponuditi? Zagovorniki teorije zarote, po kateri smo skeptiki zgolj plačanci naftnega lobija, radi navajajo podatek, da je največja naftna družba na svetu, ExxonMobil, v letih med 2002 in 2005 sedemnajstim "skeptičnim" organizacijam nakazala več kot 6 milijonov dolarjev. Leta 2008 je isti ExxonMobil financiral "skeptike" s 7 milijoni dolarjev, American Enterprise Institute pa naj bi v desetih letih prejel več kot 29 milijonov dolarjev …

Toda oglejmo si še drugo stran: poleg sredstev za delovanje centra Hadley je Phil Jones v letih 2000–2006 dobil približno 13 milijonov evrov raziskovalnih sredstev, šestkrat toliko kot v prejšnjih petih letih. Michael E. Mann je za "podnebne raziskave" samo junija 2009 iz sklada za ekonomske spodbude prejel dobrega pol milijona dolarjev. EU je za podnebne raziskave namenila 3 milijarde evrov, predstavniški dom ZDA obravnava financiranje v višini 1,3 milijarde dolarjev, samo ameriška zvezna država Kalifornija pa za te namene namenja dodatnih 600 milijonov. Še tole: samo trg dovoljenj za izpuste CO2 v ZDA je leta 2008 obrnil več kot 100 milijard dolarjev, v letu 2009 pa dobrih 130 milijard. Na evropskem trgu dovoljenj za izpuste pa je, če navedem zgolj en konkreten primer, podjetje ArcelorMittal uspešno lobiralo v Bruslju (med drugim je grozilo, da bo zaprlo več tovarn v EU) in si tako pridobilo presežek evropskih dovoljenj za izpuste, ki jih je lahko prodalo na evropskem trgu. S takim "zmanjšanjem izpustov" je ustvarilo čisti dobiček v višini najmanj ene milijarde britanskih funtov.

Vlada ZDA je leta 2009 objavila, da bo za subvencije ter financiranje zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida namenila 4 milijarde dolarjev državnih sredstev, industrija pa naj bi poleg davčnih olajšav za to namenila še 7 milijard. Velika Britanija je že leta 2007 rezervirala 980 milijonov britanskih funtov (1084 milijonov evrov), EU pa je oktobra 2009 izplačala prvi obrok za pilotske projekte: podjetja iz Nemčije, Nizozemske, Poljske, Španije in Italije so si razdelila skupno 180 milijonov evrov. Po oceni finančne skupine HSBC je bilo raznovrstno subvencioniranje "zelenih" tehnologij v letu 2009 vredno več kot 94 milijard ameriških dolarjev. Če torej denar govori – kateri denar govori glasneje?

So torej številne in raznovrstne ekološke pobude, od tako imenovanih ekoloških obdavčitev do iskanja alternativnih virov energije, le poti do hitrega zaslužka?
Žal se večinoma iztečejo v nekaj takega. Najbrž se spomnite, kako je naša vlada želela z novimi BMW-ji "ozeleniti Slovenijo"? Da se razumemo: osebno sem prepričan, da bi že zgolj za preživetje naše civilizacije nujno potrebovali nove vire energije, saj se nam bliža neizogibno pomanjkanje virov fosilnih goriv. Toda fotovoltaika, vetrne elektrarne in podobne "nizkoogljične" tehnologije nikakor ne morejo pokriti niti 10 odstotkov naših prihodnjih potreb, vanje pa vlagamo gromozanska družbena sredstva, ki seveda končajo kot dobiček v žepih preprodajalcev kitajskih fotocelic.

Kdo bo zmagal v "vojni" med zagovorniki segrevanja in zagovorniki ohlajanja ozračja? Kaj predvidevate?
Če je to res vojna, bo zmagala stran, ki ima na voljo več denarja. In to so očitno zagovorniki teze, da človeški izpusti toplogrednih plinov povzročajo globalno segrevanje, pardon, podnebne spremembe.






Galerija

Mišo Alkalaj: Če modeli, na osnovi katerih nam Medvladna komisija za podnebne spremembe (IPCC) prerokuje katastrofalno segrevanje, ne znajo pojasniti segrevanja do leta 1934, ohlajanja po letu 1945 in tudi ne ohlajanja, ki smo mu priča zdaj – kako naj torej verjamemo, da so napovedi istih modelov za naslednjih osemdeset let pravilne? Diana Anđelić

Mišo Alkalaj: Ob zadnjih poplavah v Sloveniji se je pokazalo, da hiše, nakupovalne centre, ceste in še marsikaj gradimo na lokacijah, ki so vse bolj tvegane. Zato lahko pričakujemo, da bodo naslednje poplave, četudi ne bi bile nič hujše, povzročile še več škode. Diana Anđelić

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd