Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Mišo Alkalaj: Globalno segrevanje - to ni znanost, to je prevara

Mišo Alkalaj: Če modeli, na osnovi katerih nam Medvladna komisija za podnebne spremembe (IPCC) prerokuje katastrofalno segrevanje, ne znajo pojasniti segrevanja do leta 1934, ohlajanja po letu 1945 in tudi ne ohlajanja, ki smo mu priča zdaj – kako naj torej verjamemo, da so napovedi istih modelov za naslednjih osemdeset let pravilne?
Mišo Alkalaj: Če modeli, na osnovi katerih nam Medvladna komisija za podnebne spremembe (IPCC) prerokuje katastrofalno segrevanje, ne znajo pojasniti segrevanja do leta 1934, ohlajanja po letu 1945 in tudi ne ohlajanja, ki smo mu priča zdaj – kako naj torej verjamemo, da so napovedi istih modelov za naslednjih osemdeset let pravilne? (Foto: Diana Anđelić)

Intervju: Mišo Alkalaj, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu Jožef Štefan, avtor knjige Podnebna prevara

“Zdaj celo vodilni klimatologi priznavajo, da se je segrevanje ozračja ustavilo leta 1995 in da se atmosfera od leta 2002 ohlaja," poudarja Mišo Alkalaj, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Alkalaj s svojimi trditvami, ki jih utemeljuje s številnimi podatki iz znanstvene literature, postavlja pod vprašaj splošno uveljavljeno tezo o globalnem segrevanju in človekovi odgovornosti za podnebne spremembe. "Ne poznam resnih znanstvenikov, ki bi se še diskreditirali s trditvijo, da globalno segrevanje še traja. Seveda pa pri tem vztrajajo številni poklicni okoljevarstveniki, ampak to ni znanost, to je samo propaganda.”
Vreme nam jo je letos pošteno zagodlo. Po poletnih vročinskih valovih in jesenskem obilnem deževju, ki je povzročilo velike poplave po Sloveniji, nas zdaj menda čaka zelo mrzla zima. Kaj se dogaja: kaj posebnega ali preprosto – vreme?
Poletni vročinski valovi so bili za celinsko podnebje vedno nekaj običajnega in tudi v Sloveniji smo doživeli že bolj vroče in predvsem daljše. Kar pa zadeva poplave: v zadnjih desetih letih so precej hujše poplave prizadele Češko, Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Veliko Britanijo in številne druge države. Tokrat se je pač zgodilo pri nas. Seveda, to je katastrofa za tiste, ki so utrpeli škodo – toda na svetovni ravni ni to nič izrednega, samó vreme.

V minulih letih ni bilo tako izrazitih nihanj, poletja niso bila tako pasje vroča, zime ne tako ledeno mrzle, pravijo nekateri. Ali to drži?
Ne. Med najhujšim vročinskim valom, ki sem ga sam doživel, je v Ljubljani temperatura več kot mesec dni presegala 30 °C, pa od takrat ni minilo zelo veliko časa. Podatke o vremenskih skrajnostih lahko najdemo tudi v znanstvenih študijah. Po raziskavi zimskih padavin v Alpah za obdobje 1900–2000 je bila denimo najbolj mokra (ali snežena) zima leta 1951, sledi ji tista iz leta 1936, nato pa še zima 1976. Najbolj suha je bila zima 1928–1929, sledita ji zimi leta 1949 in leta 1993. Če sežemo še dlje v preteklost: med srednjeveškim toplim obdobjem (950–1250) je bilo tako toplo, da so kmetje v osrednji in zahodni Evropi žéli po dva pridelka na leto.

Po drugi strani so med malo ledeno dobo (med 16. in 19. stoletjem) na severnem Atlantiku divjali viharji, ki so odnesli cele vasi na obalah Anglije in Škotske. V znanstveni literaturi torej najdemo množico podatkov, ki dokazujejo, da zdajšnje vreme ni nič bolj skrajno od tistega, ki so ga doživeli naši predniki – davno pred množično uporabo fosilnih goriv. Tudi v zadnji četrtini 20. stoletja smo imeli dokaj toplo vreme, vendar ne zaradi človeških izpustov CO2. Enako toplo, ponekod celo topleje, je bilo v letih med 1930 in 1940, a le težko boste našli koga, ki bi se tega še spomnil.

Zdi se, da nas izredni vremenski pojavi vedno znova presenetijo. Tako je bilo tudi ob septembrskih poplavah: meteorologi so napovedali obilno deževje in poplave, razglasili so celo rdeči alarm, ljudje pa so kljub temu ostali ujeti v svojih domovih, uničene so ceste, hiše in avtomobili, voda je odnesla kmetijske pridelke …
Vedno nas preseneti vse, kar se ne sklada z našimi načrti, kajne? In v človeški naravi je, da hočemo za to nekoga okriviti. Ampak krivi smo predvsem sami: da močnejše deževje ne bi odnašalo zemlje na višjih pobočjih, uredimo in zgladimo struge hudournikov, zaradi česar voda hitreje priteče v dolino in tam poplavi. Potem pa zabetoniramo še potok v dolini – in tako do hujših poplav pride še niže. In tako naprej, dokler ne bomo razširili ter zgladili vseh rek – in katastrofalno poplavili Hrvaško.

Klimatologi pravijo, da se bomo morali na skrajne vremenske pojave navaditi, saj so vse pogostejši. Se strinjate?
Nikakršnega znanstveno utemeljenega razloga ni, da bi pričakovali povečanje števila ali intenzivnosti skrajnih vremenskih pojavov. Res pa je – in to se je pokazalo tudi ob zadnjih poplavah v Sloveniji – da hiše, nakupovalne centre, ceste in še marsikaj gradimo na lokacijah, ki so vse bolj tvegane. Zato lahko pričakujemo, da bodo naslednje poplave, četudi ne bi bile nič hujše, povzročile še več škode.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

globalno segrevanje , podnebne spremembe , intervju , darja zgonc , raziskava , toplogredni plini , ekologija , vreme , vremenske spremembe , ledena doba , ozračje , poplave , ohlajanje ozračja , klimatolog

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

10.1.2011 19:39:52
Ne morem si kaj, a imam občutek, da je g. Alkalaj bistveno preslabo podkrepil svoje trditve o ohlajanju zemlje. Zaenkrat se bom usmeril samo na njegove trditve glede ohlajanja, konca segrevanja in temperatur v letu 1934, ker so vsaj po meni dostopnih podatkih popolnoma iz trte izvite.

Pa začnimo: Trditev št. 1: Svet se po letu 2002 ne segreva več
In kaj pravijo meni dostopni podatki in analize. Začnimo s podatki. Navajam 5 najbolj uveljavljenih setov podatkov o gibanju temperatur v prejšnjem in tem stoletju:
- NASAin GISSTemp (Goddard Institute for Space Studies), podatki so dostopni na http://data.giss.nasa.gov/gistemp/graphs/
- NCDC global temperature record (ameriška meteorološka organizacija), podatki so na voljo na http://www.ncdc.noaa.gov/cmb-faq/anomalies.html
- Podatki Hadley centra angleške meteorološke organizacije HadCRUT, dostopni na naslovu http://www.cru.uea.ac.uk/cru/data/temperature/
- Podatkovni set univerze v Alabami (UAH), podatki dostopni na http://vortex.nsstc.uah.edu/data/msu/t2lt/uahncdc.lt
- Podatkovni set RSS (remote sensing systems), dostopni na http://www.remss.com/msu/msu_data_description.html
Prvi trije podatkovni seti bazirajo na povprečju temperatur večjega števila vremenskih postaj in podatki segajo še v sredino 19. ga stoletja. RSS in UAH pa bazirata na satelitskem merjenju temperaturnih anomalij. Temperaturna anomalija je odstopanje od povprečne temperature v določenem referenčnem obdobju (na primer, povprečna temperatura od 1951-1990). Pri primerjanju grafov bodite pozorni na dvoje: Referenčne temperature so za vsak set podatkov drugačne, zato boste pri enem setu zasledili gibanje od -1 do +2, pri drugem pa od 0 do +3. Vendar se ne ustrašite napake: V obeh primerih je razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo točno 3 stopinje. Zato lahko ne glede na odstopanje osnove znanstveniki upravičeno trdijo, da so ti podatki zanesljivi, kar se tiče sprememb (rasti) temperatur v danem obdobju. Temperatura je, ponavljam, v obeh primerih zrasla za 3 stopinje.
(komentar bom nadaljeval v naslednjem postu)
10.1.2011 19:47:29
Da nadaljujem z zgodbo. Različne meritve se dokaj dobro, a ne povsem ujemajo med seboj. Tako velja, da je po podatkovnem setu GISS Temp leto 2010 doslej najtoplejše leto, po RSS in UAH pa drugo najtoplejše. Kljub vsemu so razlike dovolj majhne, da v daljšem, 30 letnem obdobju (pa tudi v malo krajših) ni pomembnih razlik. Lepo primerjavo različnih podatkov si lahko v angleščini ogledate tukaj:
http://tamino.wordpress.com/2010/12/16/comparing-temperature-data-sets/#more-3206
Še posebej si oglejte sliko 12 mesečnih normaliziranih povprečij različnih podatkovnih setov, ki je na voljo tukaj (Hvala blogerju Taminu): http://tamino.files.wordpress.com/2010/12/5t12.jpg?w=500&h=325
12 mesečno normalizirano povprečje pomeni samo to, da se za različne sete podatkov uporabi ista osnovna povprečna temperatura (kar je enostavno narediti), kar naredi te sete podatkov bolj primerljive med seboj, ker so odstopanja preračunana na isto osnovno temperaturo in je -1 stopinja odstopanja pomeni za vse sete enako odstopanje.
No, če ste potrpeli do sem, pa si v naslednjem postu poglejte "grande finale" oziroma zakaj se z Mišom Alkalajem nikakor ne morem strinjati.
10.1.2011 20:12:48
Torej, sedaj, ko smo oboroženi z znanjem in s podatki, kaj znanstveniki dejansko merijo, si poglejmo pobliže trditve g. Alkalaja:
1. Globalno segrevanje se je ustavilo leta 2002:
- blogger Tamino, matematik po izobrazbi, je naredil manjši statistični test. Za primerjavo je vzel podatke od 1980-2000 (graf je tukaj: http://tamino.files.wordpress.com/2011/01/giss2000.jpg?w=500&h=325)
- nato je postavil zanimivo grafično vprašanje: Kako bi moralo izgledati segrevanje v obdobju po 2000 in je narisal tole: http://tamino.files.wordpress.com/2011/01/giss2010a.jpg?w=500&h=325 (podaljšek trenda seveda leži na isti premici kot predhodni trend)
- in na koncu, narisal gibanje temperatur po letu 2000, vključno s temperaturo v letu 2010: http://tamino.files.wordpress.com/2011/01/giss2011.jpg?w=500&h=325
Celoten, zelo branja vreden članek si seveda lahko preberete tukaj: http://tamino.wordpress.com/2011/01/02/hottest-year/#more-3269

Kot lahko vidimo (in malo se bom zanesel na podobnost temperaturnih zapisov različnih organizacij), o kaki prekinitvi globalnega segrevanja ne moremo govoriti, še manj o ohlajevanju.

Naj pa vas ta trend ne zavede povsem: Povsem lahko se zgodi, da v krajših, nekaj letnih obdobjih globalna temperatura upade ali pa narašča bistveno hitrejše od povprečnega trenda. Taka je narava poteka temperatur, kajti tudi če segrevanja ne bi bilo, bi temperatura nihala med leti in nikakor ne bi bila konstantna.

Iz grafov pa boste opazili še eno nedoslednost v trditvah M. Alkalaja. Noben od treh podatkovnih setov ne kaže, da je leto 1934 bilo toplejše, kot je današnje obdobje. Res je, da je leto 1934 bilo eno od najtoplejših (ne vem ali je prvo ali drugo mesto, nisem siguren) v ZDA. Ampak samo v ZDA, ne pa po celem svetu. Globalno segrevanje pomeni enostavno to: Spremembo povprečne globalne temperature skozi čas. In če je nekje nekaj časa zelo vroče (ali hladno), je vpliv takih lokalnih dogodkov precej omejen in po vsej verjetnosti (da tudi letošnjih cca 40 stopinj v Moskvi spada zraven) ne vpliva bistveno na globalno temperaturo.

Ostalih trditev ne bom komentiral razen tega, da je po Wikipedii bila globalna temperatura v Srednjeveškem toplem obdobju (Medeival Warm Period, MWP) bila nižja kot je danes. Ampak ta vir res ni zadosti preverjen, da bi svoje trditve opiral nanj, za kaj več pa nisem imel časa in energije.

Vsekakor ni narobe, da g. Alkalaj dvomi o globalnem segrevanju. Bi si pa želel, da svoje dvome natančno in znanstveno neoporečno utemelji, česar glede na napisano ni storil. Žal. Morda bi nas s pravilnimi podatki in zaključki lahko veliko naučil, tako pa ostaja grenak priokus.
13.1.2011 14:36:04
ne glede na to, ali se ozračje segreva ali ohlaja, upam, da se vsi strinjamo, da je vsekakor vedno bolj zasvinjano in glede na usodo Kyota, ni prav velikih šans, da bo v prihodnje kaj bolje...
13.1.2011 14:43:04
Mah, konec koncev je čist vse en drek ali nas bo pokopala ledena doba ali se bomo scvrli ... Glavno je, da se začnemo zavedat, kaj počnemo okolju in da moramo spremeniti svoja dejanja. Vsi skupaj ... Or else.
13.1.2011 18:35:22
Žabica: Načeloma imaš prav. Sicer velja: Na zelo dolgi rok bomo zmrznili (ko bo soncu povsem zmanjkalo goriva), še prej pa se bomo scvrli (ker se bo sonce najprej napihnilo v rdečo velikanko - ampak tukaj govorim o milijardah let).
Mene pri vsej debati o globalnem segrevanju moti, da se večina argumentov proti pojavlja ne zaradi resne znanosti, pač pa zaradi motiva, da lahko svinjamo še naprej, ker narava itak vse prebavi. Ampak, politika je eno, znanost in spoznavanje posledic našega ravnanja pa drugo. In mene zanima predvsem to drugo.
Še nekaj: NCDC je izdal letno poročilo o temperaturah in ekstremnih vremenskih dogodkih v letu 2010:
http://www.ncdc.noaa.gov/sotc/global/
18.1.2011 16:26:29
Očitno se marsikdo v Sloveniji z Alkalajem prav tako ne strinja. Vsaj ne osebje na ARSO. Ampak za Alkalaja so najbrž prevaranti in lažna propaganda. http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/#N8202

Po drugi strani pa se vsi strinjamo, da packamo planet. A kdo kdaj odkloni kakšno plastično vrečko v trgovini, ko nakupuje vsakodnevne zadeve? Kolikšen odstotek jih uporablja platnene vreče, da se poraba plastike zmanjša? Koliko odstotkov ljudi dejansko ločuje odpadke in kakšen % vseh ločenih odpadkov na t.i. eko-otokih se dejansko uporablja v reciklažne namene?

Kaj je sedaj lažna propaganda? Eko zadeve? Reciklaža? Ali globalno segrevanje?

Ne razumite me napak. Alkalaj ni neumen možakar. Sploh ne. Ampak določene stvari napačno interpretira. Sploh če upoštevamo konkretne podatke, katerih pa on običajno ne navaja. Patrice kapo dol. Zanimivo je tudi, da se medijsko pojavlja pri zelo različnih temah. Od globalnega segrevanja do obstoja boga, astronomskih pojavov ipd. Mediji ga imajo za über strokovnjaka očitno.

Pri lanskih temepraturah najbrž ni nihče pomislil na nekoliko globalnejše razsežnosti lokalnih pojavov kot sta bila vulkan na Islandiji in požari v Rusiji. Takšna količina prahu lahko vpliva na malenkostna odstopanja. Večje količine prahu v ozračju se najbrž vsi strinjamo lahko vplivajo na globalne katastrofe, kot so se v preteklosti dogajale tudi na našem planetu. Ta dva, ki sem ju omenil nista imela dovoljšnjih razsežnosti in količine, da bi bila globalna in zares katastrofalna, sta pa morda vplivala na kakšen promil temperaturne spremembe. Sploh vulkan.
18.1.2011 22:13:01
Lorenzo, hvala za pohvale. Se bom še malo potrudil, samo težko je zbrati kolikor toliko kvalitetne informacije (špekulacij, ki jih marsikdo ne bi opazil, ni težko zbrati), tko da se raje pri komentiranju odzivam na podatke, ki sem jih dobro razumel in ki jih imam za dovolj zanesljive, da jim verjamem.
Morda bi se malo dotaknil še znanstvene "demokracije": Recimo, da imamo 5 podatkovnih nizov (npr o temperaturah). 4 kažejo isto, 5. odstopa. Kaj to pomeni v znanosti ?
Seveda velja ugotoviti, da je korelacija med 4 nizi pomemben faktor. Vendar pa odstopanje 5. ga ne pomeni nujno, da je 5. najbolj pravilen. V takem primeru je treba pojasniti odstopanja, zakaj je prišlo do napak.
Na primer, imate 30 cm ravnilo in skušate izmeriti širino sobe. Na voljo imate več metod (npr. merilo polagate od točke do točke, ali pa uporabite trigonometrijo, zakon o podobnosti trikotnikov in optiko - kar zna biti pri dovolj veliki sobi pravzaprav bolj natančno od polaganja merila, če drugega ne pa je veliko hitrejše). Vsekakor pa morate v obeh primerih vedeti slabosti in prednosti posamezne meritve. Pri občutljivih stvareh, kot je temperatura, se te zadeve še bolj poklopijo.
Našel pa sem še eno zanimivo analizo, ki navaja nekaj zanimivih podatkov glede temperatur (bo treba še mal zagristi za boljše znanje, ima pa stran pomanjkljivosti, da se nekako za moj okus preveč ukvarja z eno osebo):
http://www.skepticalscience.com/Monckton-Myth-2-Temperature-records-trends-El-Nino.html
Vseeno, tabelice so vredne ogleda.
15.2.2011 21:57:38
Lorenzo, tukaj je morda ena analiza, ki te bi lahko zanimala: Model je probal upoštevati različne znane variacije (po sicer dostopnih podatkih) in jih izločiti iz temperaturnega trenda. Zanimiva analiza, čeprav ima lahko skrite pasti - zato IPCC uporablja raje neobdelane zapise. Ampak vseeno:
http://tamino.wordpress.com/2011/01/20/how-fast-is-earth-warming/#more-3334
Ta analiza skupaj s prispevkom:
http://tamino.wordpress.com/2011/01/21/phil-jones-was-wrong/
postavi zelo dobro v kontekst, zakaj klimatologi pravijo, da se svet v zadnjih 15 letih ni "statistično značilno" segreval - predvsem zaradi naravnih variacij, ki so stalnica v klimatologiji. Če skušaš naravne variacije filtrirati iz samega temperaturnega zapisa, dobiš statistično značilen signal. Ampak, kot sem rekel, klimatologi uporabljajo bolj konzervativen pristop (mislim, da po svoje kar prav, da delajo tako). Vsekakor pa so obtožbe o klimatski prevari s tega vidika skorajda smešni - prej bi si človek mislil, da so še preveč previdni v svojih napovedih, čemur pritrjuje tudi gibanje arktičnega morskega ledu v zadnjih letih. Dobra stran za spremljanje letošnjega cikla bo http://neven1.typepad.com/blog/ - zelo poljuden blog, korektno zbrane informacije in precej zabaven način pisanja, čeprav je nekoliko nagnjen na hitro stran segrevanja - vseeno pozor, nekatere teorije (sploh v komentarjih) o napredovanju taljenja so nepreverjene a samo stanje ledu je dobro popisano in dokumentirano - dovolj, da se seznanite z vsaj delčkom vseh naporov, ki jih znanstveniki vlagajo v to, da bi bile klimatološke napovedi kar se da natančne, ne glede na izid.
15.2.2011 22:29:54
Morda še ena misel, ki mi ne da miru. Verjetno ste precej zmedeni od mnogih nasprotujočih izjav o klimatologiji. Zato se bomo sedaj odpravili na morje, na obalo in si pričarali lep poletni dan. Predstaljajte si, da stojite na obali in skušate ugotoviti, ali se morje zaradi plime dviguje ali upada. Morje seveda ni mirno, pač pa valuje, včasih bolj, včasih manj. Kako bi ugotovili, v roku recimo, ene ure, ali se morje dviguje ali upada ?
Bi morda poizkusili videti, do kam seže najvišji val ? Ni slaba metoda, ampak če se veter vmes poleže in se valovi malo umirijo, bodo vrhovi najvišjih valov lahko celo ob najvišji plimi nižji kot pri razburkanem morju ob oseki.
Kaj pa, če bi skušali izmeriti najvišjo in najnižjo točko dveh zaporednih valov in to spremljamo dovolj pogosto (merilna tehnika naj vam ne bo problem, imate celo hordo mladeničev in mladenk, ki tečejo za vsakim valom in zatikajo količke na najnižjo in najvišjo točko). Precej boljše, mar ne. V primeru oseke in visokih valovov v tem času bodo tudi najnižje točke precej nižje in povprečje obeh bo precej bolj zanesljivo.
Če hočete biti še bolj natančni, si omislite napredno elektroniko, kjer spremljate višino na sekundo natančno in s tako dobljenim povprečjem lahko še natančneje merite povprečno višino morja. Ampak, glej ga zlomka - kadar piha od morja proti vam, je morje malo višje, kadar piha obratno, bo morje malo nižje. Če boste hoteli napovedati plimovanje še bolj natančno, boste morali upoštevati tudi vpliv vetra. Da o zračnem tlaku niti raje ne govorim, spomnite se samo poplavljenega Tartinijevega trga v Piranu ob ciklonih - takrat je veter z morja močan, svoje pa doda še nižji tlak, zaradi česar se gladina morja tudi dvigne.
Podobno je tudi v klimatologiji, skušajo odkriti signal (plimovanje oziroma segrevanje) in ugotoviti, kateri faktorji vplivajo nanj. Ni lahka naloga, zahteva številna opazovanja in natančno vrednotenje rezultatov.
Ampak, kot če se ne bi spoznali na merilce plime, komu bi zaupali ? Kje so kriteriji, kjer bi jih upoštevali. Glasnost ? Ali pa natančnost metode ? Vem, da je za navadnega človeka to izredno težko, saj ne poseduje vseh znanj, da bi vedel, kdaj katero meritev uporabiti. Še huje je, ker se meritve lahko zelo razlikujejo med seboj. A nekaj velja: Če boste uporabili eno in isto meritev, pa čeprav je to merjenje višine najvišjega vala v primeru plimovanja, boste dobili v veliko primerih pravo sliko o dogajanju, ne glede na veter in tlak. In boste, kakor koli že, v velikem odstotku pravilno napovedali, ali se morje zaradi plime dviguje ali spušča. To je lahko vaš edina preverka, ki jo lahko opravite, a, verjemite mi, že s tem boste odpravili precej nonsensa kjer koli, kjer se govori o znanosti. Tudi o klimatološki.
16.2.2011 0:04:19
Spoštovani gospod Mišo Alkalaj, ima vsekakor pravo razmišljanje o toplogrednih plinih, s tem, da se je nekoliko bolj upal naglas povedati resnico, o kateri sem tudi sam večkrat opozarjal naravovarstvenike, da njihove trditve nimajo trdne povezave z dejstvi naravnih zakonitosti, katerih sem sicer sam avtor pa tudi drugih fizikalnih dejstev termodinamike niso upoštevali, da bi lahko povzročali tako veliko svetovno paniko, ki sloni na tako trhlih nogah!
Naravni zakoni s svojimi razno vrstnimi cikli, vedno povzročajo spremembe,kar je tudi en od temeljnih zakonov narave, sama pa tudi pretvarja materijo ki več ni količinsko uravnovešena, nazaj v materijo prvotnega stanja, zato nastajajo v naravi stalne spremembe, tako kot je dan in noč,zima poletje suša dež in vmes nastajajo še količinske spremembe, ker vse se v prostoru materija vrti od atoma pa vse do Galaksije in nikoli se ne bo ustavilo!
Neumno je da mali človek lahko naravi pomaga!
Narava je kakor strojni proces voden po naravnih zakonih, ki jih nihče ne more spremeniti, kajti če bi se to dogodilo, bi razpadlo vse vesolje!

Pa moj lep pozdrav!
kajster

Problem nastane ko nekdo niti ne ve, da ne ve;
Napredek pa nastane ko nekdo že ve da ne ve!

Konrad Ajster
25.5.2011 20:42:26
En zanimiv intervju z dr. Jamesom Hansnom (v angleščini) je na voljo tukaj.
http://www.theclimateshow.com/the-climate-show-13-james-hansen-and-the-crit

Dr. James Hansen je vodja Nasinega Goddardevega inštituta za vesoljske študije (NASA Goddard institute for space Studies) in eden vodilnih klimatologov na svetu (več tukaj: http://en.wikipedia.org/wiki/James_Hansen ).
2.9.2011 21:18:12
Ma bolj kot prebiram znanstveno in poljudno literaturo, bolj sem prepričan, da je prevara predvsem pisanje Miša Alkalaja. In da, človeško nepoznavanje same problematike je veliko, a veliko je tudi nepoznavanje napredka znanosti o samem efektu tople grede.
Ne boste verjeli, a prvi namig o topli gredi se pojavi že v letu 1824, ko je znani francoski matematik in fizik Joseph Fouriere (tehničnim ljudem zelo dobro poznan po Fourierovi analizi) izračunal, da energija, ki jo bi morala Zemlja oddajati pri danem sončnem obsevanju zahteva, da bi morala zemlja imeti precej nižjo temperaturo (okrog 250 K, kar je precej manj od 284 K, kot je dejanska povprečna temperatura zemlje) in je sklepal, da atmosfera ustvari nekako odejo okoli zemlje.
V letu 1861 je John Tyndal ugotovil, da CO2 in voda absorbirajo infra rdeče žarke, v letu 1896 pa je švedski fizik Arrhenius prvi pripisal temperaturo in napovedal globalno segrevanje zaradi povečanja CO2 v ozračju. Sama Arrheniusova teorija je bila deležna precej kritik (na začetku predvsem na račun tega, da je CO2 in vode dovolj, da absorbirata vso IR svetlobo, kar pa je neupravičena kritika, saj bi se zemlja segrevala do neskončnosti v primeru, da bi vsa energija iz sonca ostane na njej) in ustreznih popravkov (ki pa se niso tikali samo absorbcije IR svetlobe). Našel sem izvrstno stran, ki zelo lepo opisuje razvoj znanosti in razloge, zakaj in s kakšno natančnostjo vedo, kako se bo planet odzval na naše izpuste. Nedočenosti sicer obstajajo, a če si želite popraviti okus po slaboumni Alkalajevi knjigi, polni napak, si za osvežitev preberite tole:
http://www.aip.org/history/climate/co2.htm
in še več dobrih člankov na tej isti strani, z vsemi referencami na konkretne znanstvene in pomembne zgodovinske članke.
5.9.2011 9:15:14
Zase vem, da ne rabim nobene raziskave, da ugotovim, da vse to izgorevanje fosilov, kurjenje travnikov in gozdov, krčenje gozdov ... škodi naravi, vsekakor ni narava zaradi tega lepša in bujnejša.

Obstajala bi naj dva procesa. Global dimming in Global warming (Globalna otemnitev in Globalno segrevanje). Na kratko: teorija in dokazi govorijo o tem, da vse več prašnih delcev v zraku odbija vse več sončnih žarkov, še dobro, ker če ne, bi res imeli "pečico".
5.9.2011 13:39:45
Sicer pa, če ravnamo z naravo narobe ali ne, ona si bo opomogla, že večkrat si je. Gre se za ljudi. Ali bomo lahko preživeli če bomo onesnažili vse reke, posekali gozdove, onesnažili zrak, ... dvomim. Ljudje smo odvisni od narave. Mogoče se sliši sebično, vendar: v končni fazi me ne skrbi narava tako kot me skrbi ali bo človek preživel svojo nespametno ravnanje.
5.9.2011 13:49:35
V prejšnjem prispevku : "5.9.2011 13:39:45" sem omenil reke, gozdove, zrak. Pozabil sem posebej omeniti da so te in podobne stvari seveda povezane z naravo, temperaturo.
6.9.2011 22:58:55
@Anubis: Se kar večinoma strinjam s teboj, bi pa rad dodal par podrobnosti glede efekta tople grede (aka global warming) in zatemnjevanja sonca (global dimming). Oba efekta sta relativno dobro ocenjena (in ne, sploh nista edina efekta). Toplogredni efekt CO2 znaša cca 0.7 C, ostali efekti (aktivnost sonca in ozona pa 0.3 C). Zatemnjevanje sonca (predvsem zaradi SO2 znaša okoli 0.3 C). Kar je problematično, in kar smo se lahko naučili iz vulkanskih izbruhov tipa mt. Pinatubo je to, da so efekti dimminga mnogo krajšega veka od efektov CO2 (efekt Pinatuba je trajal nekaj let, potem je bilo vse po starem). Kar pa se prašnih delcev tiče pa imajo dvojni efekt. Po eni strani res odbijajo sončne žarke, po drugi strani pa se dobro vežejo v sneg in arktični led in ju naredijo rahlo temnejši, s tem pa povzročijo, da se več sončne energije absorbira (sic). In čeprav je efekt večje absorbcije največji okrog polov, to ni razlog za olajšanje. Dejstvo je, da je v času poletnega solsticija sončno obsevanje v povprečju čez dan najmočnejše ravno na severnem polu in severni pol dobi v tem času več sončne energije kot ekvator. In malo temnejši led prejme več energije, se malo bolj stali in nato dobimo še energijo, ki jo vsrka Arktični ocean. V glavnem, čeprav je mehanizem absorbcije/prerazpodelitve/radiacije energije zapleten, je osnovna fizika dovolj dober opis, kaj, se dogaja s klimo. In po napovedih, objavljenih tudi (a ne samo) v IPCC, velja, če izključimo ostale faktorje, sprememba temperature od 1.5 - 4-5 C, s sredino na 3 C. Kar niti ni tako malo, če veš, da bi brez toplogrednih plinov znašala temperatura na zemlji kvečjemu manj od -18 C, odvisno od sicerjšnje porazdelitve temperature po zemlji. Slednji efekt lahko opaziš na Luni, ki je sicer temnejša od Zemlje, a se toplota bistveno slabše prenaša okoli in tudi čas zatemnitve/osvetlitve je daljši. Tako da ima Luna povprečno tempreraturo bistveno nižjo od -3deg C, kot bi jo človek pričakoval, če bi bila enakomerno osvetljena.