Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Intervju: asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologinja in nevrofiziologinja

Asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologinja in nevrofiziologinja
Asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologinja in nevrofiziologinja (Foto: Diana Anđelič)

Nespečnost - simptom bolezni?

Ljudje v povprečju prespimo tretjino svojega življenja. Nekateri nekaj manj, drugi več, pomembno je predvsem, da se zbudimo spočiti. Kakovost našega življenja je namreč odvisna tudi od kakovosti spanja. Če spimo slabo oziroma premalo, so lahko posledice tudi zelo hude, saj pomanjkanje spanja povečuje tveganje za razvoj nekaterih bolezni, zaspanost je tudi pogost vzrok nesreč na cesti, doma ali pri delu. Z motnjami spanja, najpogostejša je nespečnost, se srečuje vsak tretji človek, vzroki zanje pa so različni: od bolezni do stresa ali zgolj slabih spalnih navad. "Motnje spanja so resna težava, ki pa jo je mogoče pravočasno diagnosticirati in uspešno zdraviti," poudarja nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Leja Grošelj Dolenc, vodja ambulante in laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo.

Kako ste ponoči spali?
Hvala, dobro (smeh).

Kaj pa sicer, spite brez težav, koliko ur na dan?
V povprečju spim sedem ur. Odvisno od dela in študija se ura odhoda v posteljo lahko tudi zavleče, zato utegne biti noč tudi nekoliko krajša. Težav s spanjem pa nimam.

Zdravniki pogosto opozarjate, da je treba za dobro počutje dovolj spati. Koliko je dovolj?
Za dobro dnevno počutje in normalno delovanje potrebujemo dovolj dolgo in kakovostno nočno spanje. Zadostna količina spanja je tista, po kateri se zbudimo spočiti in ki omogoča normalno opravljanje dnevnih dejavnosti. Bolj kot dolžina nočnega spanca je pomembna njegova učinkovitost. Bolje je spati krajši čas in z manj prebujanj, kot pa dolgo ležati v postelji, vendar z daljšimi premori. Čas ležanja v postelji mora biti čim bolj enak času nočnega spanja.

Enim zadostuje že pet ur spanja, drugi jih potrebujejo deset. Odkod te razlike?
Dolžina spanja je v določeni meri genetsko pogojena. Nekaterim zadostuje kratko nočno spanje, medtem ko drugi za normalno delovanje potrebujejo daljše nočno spanje. Spanje, ki traja od pet do deset ur, je še v mejah normale, če seveda podnevi normalno funkcioniramo.

Je genetsko pogojena tudi ura odhoda v posteljo: nekateri hodijo spat ob desetih zvečer, drugi krepko po polnoči?
Tudi to, kdaj hodimo spat in kdaj vstajamo, je delno prirojeno: nekateri ljudje so večerni tipi, takim otrokom pravimo "sovice", drugi so bolj jutranji tip ali "škrjančki". Eni laže delajo ali študirajo zvečer in zjutraj radi poležijo, drugi prav nasprotno.

Dolžina spanja se s starostjo spreminja. Kako in zakaj?
Proces budnosti in spanja se vzpostavi že pri nerojenem otroku, po rojstvu pa se razvija in oblikuje naprej. Novorojenček večino časa prespi, v naslednjih tednih in mesecih pa se počasi oblikujejo daljša obdobja budnosti podnevi in spanja ponoči. Dojenček pri petih mesecih je praviloma že sposoben prespati večji del noči. Menjavanje spanja in budnosti ni le endogeni (notranji) proces; za njegovo utirjanje so pomembni tudi zunanji dejavniki, kot so izpostavljenost dnevni svetlobi, hranjenje in socialni stiki podnevi, ki že pri dojenčku pomagajo utrditi vzdrževanje budnosti podnevi in spanja ponoči.

Tako torej dojenčki, kaj pa odrasli? Kaj lahko naredimo, da bomo dobro spali?
Pomembno je, da se držimo osnovnih pravil dobre higiene spanja. Ura uspavanja in prebujanja naj bo vsak dan enaka, spimo v temnem in mirnem prostoru, pred spanjem se izogibajmo pretežkim obrokom, pitju alkohola, poživljajočih pijač ali napitkov z visoko vsebnostjo vitamina C, pa tudi ukvarjanje s športom ni priporočljivo. Primeren čas za telesno vadbo, po možnosti na svežem zraku in dnevni svetlobi, je popoldan. Dobro je tudi, če se pred spanjem sprostimo; s težavami se spopadajmo podnevi in jih ne nosimo s seboj v posteljo. In še: postelje ne uporabljajmo za gledanje televizije, hranjenje ali učenje, pač pa le za spanje.

Še nedavno je veljalo prepričanje, da med spanjem možgani pasivno počivajo, danes pa vemo, da ni tako: spanje je aktiven proces.
Res je, spanje je aktiven proces in ne pasivno dogajanje, kot so menili včasih. Med spanjem so različni deli možganov celo aktivnejši kot med budnostjo in tudi drugi fiziološki sistemi ponoči delujejo zelo aktivno. Med spanjem se v telesu dogaja marsikaj: dihanje, bitje srca, izločanje hormonov, rast organizma, oblikovanje spomina … Če se pesmico zvečer naučiš na pamet, jo boš zjutraj znal bolje, kot bi jo znal zvečer, če bi se jo naučil zjutraj. Vsa ta aktivnost je drugačna od tiste med budnostjo, celice se drugače delijo, hormoni se drugače izločajo. Spanje pa je lahko tudi nevarno, saj se posamezne telesne dejavnosti spremenijo in pri nekaterih ljudeh obstaja celo nevarnost srčnega infarkta ali kapi. Pri nevroloških bolnikih se tako med spanjem lahko pojavijo hude motnje dihanja, pri kardiovaskularnih bolnikih je spanje lahko nevarno za nastanek miokardnega infarkta, ponoči lahko doživimo možgansko kap, epileptični napad in še kaj drugega.

Kaj natančno se v naših možganih dogaja med spanjem?
Naši možgani med spanjem aktivno delujejo. Osnovna možganska aktivnost se ob uspavanju upočasni, pojavijo se značilni grafo-elementi spanja, ki določajo globino spanja; od plitkega do globokega in aktivnega ali REM-spanja. Normalno spanje je sestavljeno iz petih faz, ki se ponoči ciklično ponavljajo. Odrasla oseba ima v povprečju od štiri do pet ciklov spanja. Prva in druga sta plitko spanje, tretja in četrta globoko, peta faza pa je tako imenovano aktivno spanje oziroma faza hitrih očesnih gibov, znana kot REM (angl. rapid eye movement). Za dober spanec so potrebne vse faze.

Od kakovosti spanja je odvisna kakovost našega življenja. Posledice slabega spanja oziroma njegovega pomanjkanja so lahko tudi zelo hude.
Spanje je nujno potreben proces za preživetje. Pomanjkanje spanja ima lahko hude posledice, kot so povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, diabetesa, visokega krvnega tlaka, delovanje imunskega sistema oslabi, prav tako delovanje presnove ipd.
Poleg tega lahko zaspanost, ki je posledica motenega nočnega spanja, pripelje do nesreč doma, na delovnem mestu in v prometu. Še vedno se premalo zavedamo, da je pogost vzrok prometnih nesreč prav čezmerna dnevna zaspanost. Zadnje študije so pokazale, da je skoraj polovica naključno ustavljenih poklicnih voznikov tovornjakov tako zaspanih, da so nevarni v prometu. Pomanjkanja spanja ne more nadomestiti telesna dejavnost, tudi pitje kave ali drugih poživljajočih pijač ne. Pomanjkanje spanja lahko odpravimo le s tem, da za krajši čas zaspimo in nadomestimo primanjkljaj.

Skoraj tretjina ljudi ima težave s spanjem. Katere so najpogostejše?
Mednarodna klasifikacija motenj spanja natančno opredeljuje 85 različnih bolezenskih motenj spanja. Najpogostejše motnje spanja v odrasli splošni populaciji so različne oblike nespečnosti, ki se pojavljajo pri 20 do 30 odstotkih populacije. Pogoste motnje spanja so tudi motnje dihanja v spanju, ima jih do 8 odstotkov ljudi, več kot 5 odstotkov populacije pa se sooča s cirkadianimi in motoričnimi motnjami spanja, kot sta sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov v spanju.

Kaj povzroča vse te motnje?
Vzrokov za motnje spanja je veliko in so lahko zelo različni. Povzročajo jih tako telesne ali duševne motnje kot tudi zgolj slabe spalne navade. Vzrok za slabo spanje je lahko resna bolezen, lahko je posledica zlorabe zdravil ali drog, motnja spanja utegne nastati zaradi vplivov okolja, lahko je simptom kake druge bolezni ali pa je izključno vezana na spanje.

Polna luna naj bi rada nosila ljudi, pravijo. Koliko resnice je v tem? V kolikšni meri luna vpliva na spanje?
Ljudje, ki hodijo v spanju, to počnejo tudi takrat, ko ni polne lune. Srečali smo se že s primerom, ko se je deklica zbudila nekaj kilometrov stran od doma, zgodilo se je tudi, da je nekdo padel z balkona. Pri tovrstnih primerih gre za motnje v ritmu spanja in ne za vpliv kakega zunanjega dejavnika. Da bi samo polna luna vplivala na spanje, torej ne drži, res pa je, da nanj vpliva vrsta dejavnikov: od hormonskega cikla do motečih dejavnikov v prostoru, kot sta svetloba in hrup.

Najbrž ga ni človeka, ki ne bi kako noč slabo spal zaradi izpita, nove službe ali menjave okolja. Huje je, če je nespečnost dolgotrajna. Zlasti starejši ljudje pogosto trpijo za kronično nespečnostjo. Zakaj je tako?
S kronično nespečnostjo se srečuje več kot desetina splošne populacije, v starosti, še posebno po 65. letu, pa se ta odstotek pomembno zviša. Nespečnost v starosti je deloma normalna posledica staranja; tako kot druge fiziološke funkcije se spremeni tudi spanje. Ker se zmanjša izločanje hormona melatonina, se starejši ljudje ponoči pogosteje prebujajo. Nespečnost je lahko tudi znak različnih bolezni; tako je denimo nespečnost lahko posledica parkinsonove bolezni ali demence.

Kako zdravite nespečnost in druge motnje spanja?
V prvi vrsti je pomembno da motnjo spanja prepoznamo in o tem poročamo osebnemu zdravniku. Ta najprej preveri, ali je vzrok zanjo nepravilna higiena budnosti in spanja, ali je moteno spanje posledica prejemanja zdravil ali drugih bolezni. Če je nespečnost simptom bolezni, je treba zdraviti osnovno bolezen, če pa gre za primarno motnjo spanja, mora zdravnik bolnika usmeriti v subspecialistično ambulanto za motnje spanja in budnosti, kjer ga obravnavamo naprej. Po potrebi v laboratoriju za motnje spanja opravimo nadaljnje preiskave in testiranja, nato pa motnjo usmerjeno zdravimo.

Kako poteka delo v vaši ambulanti?
Preden bolnika začnemo zdraviti, moramo seveda najprej poiskati vzroke za motnje. Pri tem si pomagamo z ustreznimi preiskavami, kot sta aktimetrija in poligrafsko snemanje spanja. Ko opravimo vse potrebne preiskave uvajamo ustrezno zdravljenje, bodisi ambulantno bodisi bolnišnično. Zdravljenje je različno: od preprostih navodil do najrazličnejših zdravil, kirurških posegov in zdravljenja z aparati za neinvazivno ventilacijo. Vse je seveda odvisno od narave bolezni. Sicer pa v naši ambulanti obravnavamo različne motnje spanja. Med njimi so tudi take, ki so lahko celo smrtno nevarne,  ne le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Tako smo imeli bolnika, ki je tako živo sanjal, da v stanovanju gori, da bi skorajda vrgel otroka skozi okno.

So vse motnje spanja ozdravljive?
Vse motnje spanja niso ozdravljive, jih pa v večini primerov lahko uspešno zdravimo. Pogosto je motnja spanja kronična bolezen, ki potrebuje vseživljenjsko zdravljenje, s katerim uspešno preprečujemo razvoj zapletov nezdravljene bolezni.

Gospodarska kriza s seboj prinaša strah, tesnobo in negotovost. Ali pričakujete, da se bo s poglabljanjem krize povečalo število motenj spanja?
V razvitem industrijskem svetu, kjer delovni procesi niso omejeni na osemurni dnevni delovnik, ampak je vse več ljudi primoranih delati izmensko, ponoči ali v dežurstvih, pojavnost motenj spanja izrazito narašča. Študije so pokazale da v 21. stoletju spimo manj kot so spali v 19. stoletju. V zadnjem času je tudi vse več raziskav, ki preučujejo pomen dolgoročnega pomanjkanja spanja na obrambni sistem organizma in razvoj rakavih obolenj. V obdobjih gospodarske krize narašča predvsem psihofiziološka nespečnost. Nadvse pomembno je, da vse motnje spanja obravnavamo in zdravimo pravočasno in strokovno, in to ne le z uporabo hipnotikov ali drugo farmakološko terapijo, temveč z drugimi ukrepi.

Zdravljenje motenj spanja je v Sloveniji zelo mlada dejavnost, imamo jo prav po vaši zaslugi. S čim vas je somnologija "zapeljala"?
Za preučevanje motenj spanja sem se navdušila med študijem medicine, ko sem v okviru poletne prakse delala na nevrološki kliniki v Montpellieru, pionirskem oddelku somnologije v Evropi. Tam sem odkrila meni takrat povsem neznano področje odkrivanja bolezni med spanjem, videla sem, kako potekajo študije spanja in kakšne rezultate prinašajo. Somnologija (veda o spanju in motnjah spanja) je razmeroma mlada medicinska veda, ki poleg področja nevrologije delno pokriva tudi druge specializacije, kot so interna medicina, otorinolaringologija in psihiatrija. V razvitem svetu je danes priznana in enakovredna drugim vejam medicine. Pravzaprav si niti ne moremo več predstavljati, da motnje spanja ne bi bile ustrezno obravnavane in uspešno zdravljene. V Sloveniji je tovrstno zdravljenje zelo mlada dejavnost, vendar naše delo prinaša rezultate, bolnikov pa je vse več. Z dr. Barbara Gnidovec Stražišar, ki se ukvarja z obravnavo motenj spanja pri otrocih, sva edini šolani specialistki z uradno mednarodno diplomo somnologije. Prizadevava si vzgajati mlajše kolege in kolegice ter jih navdušiti za to izredno zanimivo in hitro razvijajoče se tako klinično kot raziskovalno področje medicine.

Ali so slovenski zdravniki splošne medicine ustrezno seznanjeni s tovrstnimi motnjami? Jih znajo prepoznati in bolnike po potrebi usmeriti k vam?
Zdravniki splošne medicine se vse bolj zavedajo, da so lahko motnje spanja posledica resne bolezni, ki jo moramo z ustreznimi preiskavami odkriti in nato usmerjeno zdraviti. Največkrat vedo, kako ukrepati in kam napotiti bolnike na nadaljnje preiskave. Še vedno pa ostaja problem ozaveščanja splošne javnosti. Premalo ljudi se namreč zaveda, da so lahko motnje spanja resno bolezensko stanje, ki nezdravljeno vodi do hudih kroničnih posledic ali celo nenadne smrti med spanjem.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

nevrologija , motnje spanja , nespečnost , pomanjkanje spanja , leja dolenc grošelj , darja zgonc , ambulanta za motnje spanja , klinična nevrofiziologija , kakovost spanja , dober spanec , spalna navada , navada spanja , zdravljenje nespečnosti

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

2.12.2013 20:34:00
Veliko ljudi ima težave s spanjem. Natančneje s tem, da težko zaspijo in težko vstanejo. Ekipa študentov je prejšnji vikend našla rešitev. To je povezava svetlobe (svetloba vpliva na sproščanje hormona melatonina, ki uravnava spalni cikel), zvoka (sproščujoče glasbe in naravnih zvokov, npr. butanje valov ob skale) in senzorja, ki meri v kateri fazi spanja si (proti jutru se izmenjujeta REM in 2. faza- bistveno je, da se zbudimo v 2. fazi oz. v času lahkega spanca).
Da si lažje predstavljate: http://goo.gl/oU1Mgh

Prosila bi vas tudi, da za ta uporaben izdelek tudi glasujete (do sobote 7.12.13) tako da bo lahko uzrl luč sveta:)

Za vašo pomoč se iskreno zahvaljujemo!
Če imate kakršnokoli vprašanje pa kar na dan z njim;)

Lep dan!