Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Matične celice tudi za ortopedske paciente

Dr. Bogdan Ambrožič, dr. med., specialist ortoped, je delno zaposlen v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, dela pa tudi v zasebnih ambulantah Bistrumed, Ambulanta Zdravje AS in MD medicina. Kot izkušen ortoped je avtor številnih strokovnih člankov in član različnih svetovnih ortopedskih združenj. Na spletnem forumu je nekdo zapisal, da je številka 1 za športne poškodbe kolena.
Dr. Bogdan Ambrožič, dr. med., specialist ortoped, je delno zaposlen v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, dela pa tudi v zasebnih ambulantah Bistrumed, Ambulanta Zdravje AS in MD medicina. Kot izkušen ortoped je avtor številnih strokovnih člankov in član različnih svetovnih ortopedskih združenj. Na spletnem forumu je nekdo zapisal, da je številka 1 za športne poškodbe kolena. (Foto: Aleš Beno)

Stanje ortopedskega zdravja v Sloveniji je na nadpovprečni ravni. Smo ozaveščeni, informacije so dostopne in ortopedske storitve na voljo. Primarno zdravstvo je dobro organizirano, imamo preventivo in dostop do praktično vseh zdravstvenih storitev. Tega se premalo zavedamo, meni ortoped dr. Bogdan Ambrožič. Po drugi strani opozarja na problem čakalnih dob, način organizacije dela ter sistem financiranja storitev. Vse to bo treba urediti, da bomo sploh deležni vseh dosežkov ortopedske medicine. Med temi dr. Ambrožič posebej omenja biološko zdravljenje z matičnimi celicami in krvno plazmo, ki veliko obeta ne le pri športnih poškodbah, temveč tudi pri obrabi sklepov.
Zaradi katerih težav in bolezni ljudje najpogosteje pridejo k ortopedu?
Največ bolnikov ima težave z bolečinami v hrbtenici, najpogosteje v križu. Z leti se vretenca posedajo, svoje prispevajo večja telesna teža, osteoporoza, prisilna drža na delovnem mestu, dvigovanje težkih bremen. Pogosta je tudi nepripravljenost prilagoditi svoje obremenitve, denimo teči mali maraton namesto maratona. To je sicer razumljivo, saj živimo v takšnem svetu, v katerem vsi hočemo vedno več in več. Ortopedi imamo zato pogosto težave z bolniki pri postavljanju meja

Pri aktivnejši, mlajši populaciji so številne poškodbe kolena, in sicer križnih vezi, meniskusov ter hrustanca. Še posebej zdaj, ko je smučarska sezona na vrhuncu. V ambulantah so zelo pogoste tudi poškodbe ramena in gležnjev. Srečujemo se tudi s preobremenitvami sklepov, tetiv ter nespecifičnimi bolečinami kot posledico nepravilne drže ali napačnega izvajanja športa. Športnih poškodb je veliko med vrhunskimi športniki, a še več med rekreativci, tistimi, ki so zelo aktivni, pa tudi pri takih, ki gredo smučat enkrat na leto ali občasno igrajo nogomet ali košarko. Pri starejši populaciji prevladuje obraba kolkov, kolen in ramen. Vse pogostejša je obraba sklepov tudi pri mlajši populaciji, predvsem kolen.

Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo in s katerimi škodujemo svojim sklepom, mišicam in vezem? Najhuje je, če nekdo, ki ima postavljeno diagnozo, ne upošteva zdravnikovih opozoril, da mora recimo spremeniti šport ali prilagoditi intenzivnost vadbe. To je pogosto zelo neprijetna zadeva za bolnika. Drugo je, ko se nekdo odloči za športno aktivnost, na katero ni dobro pripravljen. Nekoga, ki bi rad shujšal in se spravi teči sam, brez priprave, lahko hitro začne boleti. Tak človek potrebuje vodeno in prilagojeno športno vadbo. Poleg tega je pomembno, da pravilno izvajamo gibe in smo dobro postavljeni glede na svoje težišče, denimo na smučeh, kolesu in pri teku. Strokovnjaki v športnih ambulantah znajo veliko tega izmeriti in svetovati pravilno držo in obremenitev. Trener na podlagi teh informacij lahko sestavi optimalno vadbo, ob tem pa se zmanjša tveganje za poškodbo in preobremenitev. Ortopedi rekreativce s težavami zato pogosto usmerjamo v usposobljene športne rehabilitacijske centre.

V zadnjih letih medicina doživlja nesluten razvoj, pri čemer se najpogosteje omenjata onkologija in kardiologija. Kje pa je ortopedija na tem loku skokovitega napredka?
Ortopedija je ogromen razvoj doživela na področju materialov, ki jih vgrajujemo v sklepe, kot so na primer titan, polietilen, keramika in različni resorptivni materiali, a se je to zgodilo že pred desetimi leti. Še vedno se sicer izboljšujejo običajne kirurške tehnike in se naredi kakšen rez manj, ali je ta manjši, ali pa s kamero pogledamo še kam drugam kot doslej. Velik poudarek je tudi na hitri rehabilitaciji po operaciji.

Tudi diagnostika je v Sloveniji vrhunska. Magnetne resonance in CT-preiskave so res kakovostne, tu sta še scintigrafija in PET CT. Ugotovimo lahko praktično vse bolezni in poškodbe. Poleg tega se začenja doba računalniško vodenih operacij in uporabe robotov pri njihovem izvajanju. Določene posege že zdaj lahko tako izvajamo tudi v ortopediji. A podoben preboj kot pri materialih in računalniški tehnologiji pričakujemo tudi pri »biologiji«.

Pri poškodbah mišic in tetiv veliko obeta biološko zdravljenje z matičnimi celicami in trombocitno plazmo.
Čeprav si mnenja glede tega nasprotujejo, sam močno verjamem v potencial trombocitne plazme in matičnih celic tudi za zdravljenje obrabljenih sklepov. Matične celice in trombocitno plazmo lahko v boleč sklep vbrizgamo tudi ambulantno. Tako kot smo pred leti dajali blokade, vbrizgavali kortizon in hialuronsko kislino, zdaj vbrizgavamo trombocitno plazmo in matične celice, in to z zelo dobim uspehom. Gre za metode, ki so v tujini znane že več let.

Kako delujejo matične celice? Temelji biološkega zdravljenja so dokazani in logični. Matične celice so celice z ogromnim potencialom zdravljenja. Po domače rečeno, ko jih vbrizgamo v sklep, delujejo kot nekakšen redar: ene celice umirijo, druge odmaknejo, tretje okrepijo in jim naročijo, naj na primer stabilizirajo hrustanec, zgostijo kost, umirijo vnetje in podobno. Pacient občuti zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in posledično izboljšanje funkcije. Vse to se dogaja prek zapletenih sistemov medceličnega komuniciranja prek rastnih faktorjev in proteinov. Preveč bi bilo reči, da vplivajo na obnovo hrustanca, vsekakor pa ga lahko stabilizirajo. Matične celice delujejo neposredno na vnetne procese pri obrabi sklepa. Na podoben način deluje tudi trombocitna plazma.

Sam v to biološko delovanje verjamem, in če verjame tudi pacient, je zdravljenje lahko uspešno. Tako imenovano biološko zdravljenje je usmerjeno predvsem v lajšanje bolečine in upočasnjevanje obrabe sklepa. Bolečina je sicer povsem subjektiven občutek, saj nimamo objektivnih načinov, da bi izmerili, kaj bolečina za nekoga pomeni. To je tudi eden od razlogov, zakaj študijam ni uspelo dokazati, za koliko se je zmanjšala bolečina. Poleg tega lahko izboljšamo gibljivost, zmanjšamo oteklino in krepitacije v sklepu. Glavni cilj zdravljenja pa je, da se upočasni napredovanje obrabe sklepa.

Za koga oziroma za katere vrste poškodb je primerna ta metoda?
Seveda moramo najprej poskusiti z običajnimi metodami zdravljenja. Vsem tistim, ki imajo težave, a niso primerni za operacijo in jim tudi fizioterapija ne pomaga, pa lahko ponudimo prej omenjeno zdravljenje. Svetujemo ga lahko tudi po opravljenih posegih, pri katerih je ugotovljena prizadetost hrustanca. Seveda je izbira zdravljenja individualna, pri starejših bolnikih običajno svetujemo trombocitno plazmo, ki je varna, enostavna in cenejša metoda. Plazmo pridobimo iz odvzete venozne krvi bolnika, ki jo centrifugiramo in vbrizgamo v sklep.

Mlajšim pacientom pa ponudimo tudi biološko zdravljenje z matičnimi celicami, ki v zadnjih letih v svetu doživlja pravi razcvet. Matične celice odvzamemo z majhnim posegom v lokalni anesteziji iz kostnega mozga medenice, kar je resda malce neprijetno, ali pa tudi iz maščobnega tkiva okoli pasu. Celice nato vbrizgamo v prizadeti sklep. Omenjeni poseg je dražji in bolj boleč, se pa tudi naredi prav tako ambulantno. Čeprav za biološko zdravljenje še čakamo na dokaz uspešnosti v velikih študijah, iz prakse lahko potrdim, da terapiji tako s trombocitno plazmo kot matičnimi celicami pomagata. Mnogim bolnikom je šele biološko zdravljenje spremenilo življenje.

Ali v Sloveniji sledimo najnovejšim smernicam ortopedskega zdravljenja?
Menim, da so pri nas ortopedske storitve nadpovprečne in je strokovna raven ortopedije v Sloveniji zelo visoka. To mi tudi vedno poudarjajo kolegi iz tujine, ko jih gostimo na strokovnih srečanjih. Poleg že prej omenjenih sprememb v zdravstvu bi želel, da bi bil še večji poudarek na razvoju novih tehnologij in naprednih načinih zdravljenja. Slovenija ima velik potencial v znanju in razpoložljivih tehnologijah, kar bi bilo treba v celoti izkoristiti.

Kateri so največji izzivi pri obravnavi bolnikov v ambulanti?
Največji problem v ortopediji so, kakor vemo vsi, čakalne dobe, predvsem za določene operativne posege. Vseh bolnikov, ki potrebujejo operacijo, ne moremo operirati v razumnem roku. Poleg povečanega obsega operativnega programa in spremenjene organizacije dela bi bilo smiselno razmisliti tudi o centralnem naročanju na zdravstvene storitve, kar bi zdravstvenim ustanovam olajšalo delo. Seveda vsi upamo, da se bo sistem v prihodnje spremenil in izboljšal.

Za nekatere organizacijske težave, ki ste jih omenili, tudi sami iščete rešitve. Močno ste vpeti v razvoj tehnoloških rešitev na različnih področjih. Pred kratkim ste s podjetjem Medifit sodelovali pri razvoju aplikacije eAmbulanta. Kakšna je vrednost in potencial te rešitve?
Gre za nov poslovni informacijski sistem za ambulante, rešitev, ki bo omogočala, da se bo na enem mestu pacient lahko naročil, zavarovalnica pa bo storitev naročila izvajalcem v mreži in takoj se bo vedelo, kje in kdaj bo poseg opravljen. Slabost e-naročanja v javnem sistemu je prav nepreglednost, saj ne veš, kaj se s pacientom dogaja, medtem ko se bo to v sistemu eAmbulanta v vsakem trenutku vedelo in spremljalo opravljene diagnostične preiskave, tudi če bodo opravljene na različnih lokacijah. Vsa zdravstvena dokumentacija se bo varno zbirala na enem mestu in bo dostopna z vseh lokacij, kjer se bo bolnik zdravil. Gre za neke vrste kompleten e-zdravstveni karton, vključno s preiskavami, pregledi in posegi. Seveda je sistem še v razvoju in ga bo treba optimizirati, predvsem zagotoviti varnost. Na podoben način že delujejo zasebne zavarovalnice s sodobno asistenco, ki za bolnika aktivno išče možnosti, da čim prej reši svojo težavo. eAmbulanta je nadgradnja tega.


Dr. Bogdan Ambrožič, dr. med., specialist ortoped, je delno zaposlen v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, dela pa tudi v zasebnih ambulantah Bistrumed, Ambulanta Zdravje AS in MD medicina. Kot izkušen ortoped je avtor številnih strokovnih člankov in član različnih svetovnih ortopedskih združenj. Na spletnem forumu je nekdo zapisal, da je številka 1 za športne poškodbe kolena. Poganja ga želja po čim boljši oskrbi pacientov, zato aktivno sodeluje pri razvoju in preizkušanju novih tehnoloških in bioloških rešitev, kot so računalniška navigacija med operacijo, poslovni informacijski sistem eAmbulanta ter zdravljenje s plazmo in matičnimi celicami.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

matične celice , ortopedija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.