Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nana Forte, skladateljica

Nana Forte, skladateljica
Nana Forte, skladateljica

Vse, kar si kot človek, se odraža tudi v umetnosti. Način razmišljanja in dojemanja sebe in okolice se prenaša na ustvarjanje, določa teme, melodije in harmonijo. Vse je prepleteno, pravi skladateljica Nana Forte, ki je za Vivo razkrila, kako in od kod nastaja glasba. Pa tudi o tem, zakaj ni postala violinistka, kako je danes biti skladateljica in mama, kaj ji je zapustil njen oče Janez Drnovšek in zakaj bi morali prebuditi več človečnosti v sebi.
Glasba je vaš svet. Ali ste v umetnost pobegnili? Ste v glasbi videli rešitev?
Ne bi rekla, da sem v umetnost pobegnila. Moja strast do glasbe se je tkala počasi, vse od otroških let dalje, ko sem se začela učiti violino. Glasbeni svet mi je postajal vedno bolj vznemirljiv in še vedno ga odkrivam. To je izvir, ob katerem se lahko vedno znova napajam.

Vprašanje sem vam postavila zato, ker je skladatelj nekdo, ki ni v ospredju, kot denimo dirigent, ampak vleče niti iz ozadja.
Res je. Kot skladateljica sem sama v sobi, to je moje delovno okolje. Mir in tišina. In meni to prija. V najstniških letih sem postala bolj introvertirana in to je verjetno tudi krojilo mojo pot, da me je potem popeljalo v skladateljske vode in nisem recimo postala violinistka, kar je v enem obdobju bila moja želja, a očitno ne dovolj velika, da bi stala na odru.

Glasba ne pozna geografskih meja. Kako se počutite glede na to, da ste Slovenka, iz majhne države, da vašo glasbo čutijo in uživajo v njej tudi ljudje na drugem koncu sveta? Koliko naš okus in doživljanje umetnosti določa geografsko in kulturno pogojen referenčni okvir?
Po mojem mnenju je dandanes okus manj pogojen z geografsko-kulturnim okvirjem, kot pa je bil v času pred uporabo interneta. Vsakdo lahko dostopa do zelo raznolike glasbe z vseh koncev sveta in si s tem širi glasbeno obzorje. Avtohtona ljudska glasba pa žal izginja. Skozi zgodovino je ustvarjala temelje narodnega melosa in s tem tudi soustvarjala glasbeni okus, ki je bil seveda geografsko in kulturno pogojen. Veliko vlogo pri ustvarjanju okusa množic pa imajo tudi mediji in seveda velike založbe – torej denar.

Večina skladateljev je moških, vi pa ste ena redkih žensk. Ali je to dobro ali slabo?
Kaj pa vem. O tem sploh ne razmišljam, ker se mi zdi samoumevno, da sem skladateljica. Kaj se je dogajalo s skladateljicami skozi zgodovino, pa vemo. Ni jim bilo dovoljeno izživeti svoje ustvarjalnosti in glasba je bila predvsem moška domena. Danes je skladateljic precej več in tudi Slovenija se lahko pohvali z lepim številom danes delujočih skladateljic.

Kje najraje in najpogosteje skladate? Imate kakšne posebne pogoje, rituale?
Vedno komponiram doma. Imam svoj kotiček in mir. Obkroža pa me narava, kar mi je pri ustvarjanju zelo pomembno. Tako lažje ohranjam notranji mir, ki je potreben, da delo spontano steče.

Na čem trenutno delate? Za koga vse pišete glasbo?
Trenutno zaključujem skladbo za nizozemski radijski zbor, ki bo izvedena v novembru na Nizozemskem. Čez poletje me čakata še dve zborovski skladbi po naročilu švedske dirigentke Helene Stureborg in pa glasba za gledališko predstavo Pijani, ki jo pripravljajo v zagrebškem gledališču Gavella v režiji Vita Tauferja. Moje poletje bo bolj delovno. V začetku jeseni pa se popolnoma posvetim pisanju glasbe za zbor in orkester po naročilu Slovenske filharmonije. Skladba bo glasbena čestitka Mozartu, ki jo bodo izvedli januarja naslednje leto na njegov rojstni dan.

Kako se v resnici rodi skladba? Ali slišite vsak posamezen inštrument ali glas, ki jih potem spnete skupaj in jih stkete v čudovito sozvočje, harmonijo?
To je zelo težko vprašanje, o katerem tudi sama večkrat razmišljam. Skladanje in ustvarjanje glasbe sestojita iz nezavednega – spontanega in naučenega. Oboje je potrebno, da ustvarjalni proces steče. Potrebna je želja po inovaciji in izurjeno uho. Se pa ustvarjalni proces z leti spreminja. Včasih ko komponiram, slišim sprva bolj vertikalno – v harmonijah, spet drugič pa se mi najprej izostri melodija in kasneje iščem harmonije.
Včasih se mi zazdi, da se skladba napiše kar sama – ampak to so verjetno izkušnje, bolj izoblikovan okus in jasnejša vizija, kakšno glasbo si želim napisati.

Ali to »formulo« uporabljate tudi v osebnem življenju, družini, partnerskem odnosu, na splošno v odnosih? Magijo sestavljanja posameznih delov v harmonično celoto?
Seveda, tudi v življenju je podobno. Občutek imam, da se lahko vsak vzorec prenaša iz ene sfere v drugo. Celo vesolje deluje v nekih univerzalnih vzorcih. Tudi v osebnem življenju je zelo pomembna spontanost, zaupanje instinktom in ustvarjalnost. Pomembni pa sta tudi disciplina in postavljanje mej. V glasbi recimo moraš vedeti, v katerem tonskem obsegu lahko posamezni inštrument igra, šele nato lahko izraziš svojo idejo na način, da bo izvedljiva. Podobno je v življenju, v odnosih.

Kako pomemben je za lepoto celote vsak posamezen delec?
Pri svojem delu posvečam veliko pozornosti obliki. Torej ravnovesju posameznih delov in celote. Seveda je prav vsak delec pomemben, saj bi se brez njega ravnovesje porušilo in razmerja bi se morala spremeniti, da bi bila oblika spet skladna.

Kako svoje delo usklajujete z osebnim življenjem? Z možem Juretom Ivanušičem, ki je prav tako zapisan glasbi, in vajino šestletno hčerko Titino?

Moram priznati, da smo se skozi leta prav lepo naučili sobivati. Z Juretom se podpirava in razumeva. Torej če ima eden manj dela kot drugi, potem ta prevzame več obveznosti v zvezi s Titino. In obratno. Zaenkrat nekako spontano teče, je pa včasih tudi težko, če sva oba zaposlena. Ampak mislim, da je to pri vseh enako in kjer je volja, se vedno najde rešitev.

Kakšen kritik vašega dela je Jure? Mu to sploh dovolite? Kako jo dojemate?
Jure je odličen kritik! Skoraj vedno zadane v točko, kar lahko sprva malo zaboli, oziroma sproži obrambni mehanizem, ampak ko se ego umiri, pa imajo njegove misli zelo blagodejen učinek na moje delo.

Koliko vas navdihuje Titina in koliko vam »dovoljuje« vaše delo?
Titina je eno veliko sonce v mojem življenju. Ob njej sem postala bolj pogumna in odločna, dobila sem močnejšo voljo in pa take vrste veselje, ki ga prej nisem poznala ali pa sem ga že pozabila.

Ali že igra na kakšen inštrument?
Ker Jure doma pogosto igra na pianino, tudi Titina tu pa tam pritisne kakšno tipko, če je pri volji. V nič je ne siliva. Ker tudi jaz včasih igram doma violino, si je zaželela, da bi jo tudi ona igrala. Bomo videli. Drugače pa zelo rada pleše. V naslednjem šolskem letu bo obiskovala balet in glasbeno pripravnico.

Najtežja starševska vloga je postavljanje meja. Kako vam to uspeva, ne da bi ji omejevali njeno otroškost in prirojeno ustvarjalnost?
Najtežje je najti pravo mero. In biti pri vzgoji dosleden. Vedeti, kdaj je potrebna strožja kazen in kdaj ne. Včasih se zalotim, da prepovedujem tudi kaj, kar je otroško naravno, morda zaradi varnosti ali pa lepega vedenja otroka. Otrokom vedno manj pustimo biti otroci. Vedno bolj jih ščitimo po nepotrebnem in vedno več jim je dovoljeno v situacijah, kjer pa bi morali starši nastopiti odločneje in strožje, recimo pri uporabi televizije, računalnikov in telefonov. Mislim, da je to problem današnje vzgoje.

Kakšna je bila pa vaša vzgoja, da vam je uspelo skozi izobraževalni sistem, kot ga imamo, ohraniti svojo kreativno iskro?

Predvsem sem imela ogromno podpore pri vsem, česar sem se lotila. In to je najvažnejše. Poleg ljubezni, razumevanja in iskrenosti.

Znano je, da ste svojega očeta Janeza Drnovška spoznali kot že odrasli. Kako ste doživljali očeta, ko ste ga spoznali? Kaj vam je dal v tistem kratkem obdobju?
Očeta sem doživljala kot zelo preprostega in umirjenega človeka. Ob najinih srečanjih sva se počasi spoznavala. Veliko sva se pogovarjala o zdravem načinu življenja in razmišljanja. O tem, kako nas strah po nepotrebnem omejuje in kako lažje je živeti, če pustiš preteklost za sabo in se ne bojiš prihodnosti. To mi je ostalo najbolj živo v spominu in mi pomaga pri premagovanju izzivov vsakdanjega življenja.

V zadnjih letih je bila zelo vidna njegova človečnost. Ali mislite, da je imamo v današnji družbi dovolj?

Skrbi za sočloveka je vedno manj. Ne govorim o velikih humanitarnih akcijah in koncertih, temveč o malih dejanjih, ki lahko nekomu polepšajo dan ali mu pomagajo iz stiske. Ni več časa, da bi prisluhnili, ne opazimo več stiske, ki včasih ni vidna od daleč. Zaradi interneta in vsega, kar nam nudi, je pristnih medčloveških odnosov vedno manj in posledica tega je tudi pomanjkanje empatije. Internet vse prenese, grozljive slike, zapise, posnetke in vsa ta groza, ki jo vsakodnevno konzumiramo preko spleta, je postala vsakdanja. En pogled v oči pa lahko pove več kot sto SMS-sporočil ali objav na Facebooku. Pomemben je osebni stik, energija, neverbalna komunikacija.

Ob enem se je v zadnjih letih vedno bolj umikal in se povezoval z naravo. Tudi vas navdihuje narava?
Narava je zame vedno bolj pomembna. Lahko rečem, da nujna. Z družino smo se pred enim letom preselili v naravo in od takrat se počutim bolj prizemljeno. Imam svoj vrt in obožujem rože. Stik z zemljo je za človeka zelo pomemben. Narava te vsak dan kaj novega nauči. Spoznaš, da je za vse potreben svoj čas. Ko poseješ seme, moraš počakati, da vzklije in prodre na površje. Ničesar ne moreš prehitevati. Vse ima svoj čas in vsak letni čas ima svoje čare. Ta naravni ritem me umirja. Ko veš, da bo za zimo spet prišla pomlad in zgodba se bo ponovila. Nauči nas tudi sprejemati minljivost.

Vas bolj navdihuje tišina narave, ali bolje, jasneje slišite glasbo v sebi v zaprtem studiu?
Imam delovno sobo z balkonom in vrata so vedno na stežaj odprta, razen pozimi. Veliko lažje delam, če slišim zunaj življenje. Ptice, krave, lajež psov, nenavadne nočne zvoke in piš vetra. Vse to je idealna podlaga za ustvarjanje.

Koliko v resnici prostor, kjer umetnik ustvarja, določa umetnost, v vašem primeru glasbo, ki nastaja?

Prostor, čas in okolje, v katerem živim, določajo, kdo sem in kako vidim svet. Umetnost ni ločena od življenja, ampak izhaja iz njega. Vse, kar si kot človek, se odraža tudi v umetnosti. Način razmišljanja in dojemanja sebe in okolice se prenese na način ustvarjanja, določa teme, ki te zanimajo in se jim želiš posvečati, način izpeljave melodij in harmonij. Vse je prepleteno.

V nekem intervjuju ste rekli, da ste bili pred rojstvom hčerke »popredalčkani, brez poguma poseči dlje«. Kam ste posegli zdaj? Kaj, kje je to »dlje«?
Ne vem, če lahko rečem, da sem dlje, sem pa vsekakor drugje. Mogoče gledam na svet z drugega zornega kota, postala sem bolj odprta, začela sem razumevati cikel življenja. Spremenile so se tudi prioritete in življenje je dobilo smisel. Nepotrebne stvari so odpadle, čas, ki ga je vedno premalo, pa mi pokaže, kaj je res pomembno in kaj ne, v kaj je vredno vlagati svoj trud in v kaj ne.

Znano je tudi vaše stališče, da mora vsak posameznik prispevati k spreminjanju sveta na bolje. Kako to počnete vi? Kaj bi sporočili drugim, Vivinim bralkam in bralcem?
Mislim, da je potrebno začeti pri sebi. Kajti vsak od nas je delček v mozaiku, ki je soodvisen od vseh ostalih delcev. Zelo pomembno se mi zdi spoštovanje in sprejemanje vsega živega in neživega. Poznati naravne zakone in se znati prepustiti. Če je pot prava, te kar samo nese naprej. Drugače pa se trudim delati majhna dobra dela, pomagati ljudem, ki me potrebujejo, oddajati dobro energijo in skrbeti za harmonijo med ljudmi, ki me obkrožajo.

Za kaj ste v svojem življenju hvaležni?
Hvaležna sem, da lahko ustvarjam glasbo. Da imam čudovito družino. Da se razumemo in spoštujemo. Hvaležna sem, da sem še vedno živa, čeprav sem že dvakrat v življenju zbolela za bakterijskim meningitisom. In še za marsikaj drugega. V bistvu ljudje premalokrat pomislimo na to, kaj vse lepega se nam dogaja in vedno raje tarnamo in se smilimo sami sebi. Dobro na koncu vedno zmaga nad slabim, potrebno je le znati videti dobro in dopustiti, da dobro raste v nas.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sporočila z naslovnice

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.