Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Če ne bo čebel, ne bo hrane in tudi vsega drugega ne

Čebele v mestu danes celo lažje preživijo kot na podeželju, saj so manj obremenjene z okoljem, to pa pomeni, da naše kmetijstvo do čebel ni najbolj prijazno, kar je zaskrbljujoče," opozarja Boštjan Noč.
Čebele v mestu danes celo lažje preživijo kot na podeželju, saj so manj obremenjene z okoljem, to pa pomeni, da naše kmetijstvo do čebel ni najbolj prijazno, kar je zaskrbljujoče," opozarja Boštjan Noč. (Foto: Grega Žunič)

Tako opozarja Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. »Pogosto pozabljamo, da medonosne čebele opravljajo izjemno nalogo v naravi – opraševanje, brez katerega ne bi bilo ne zelenja ne rož ne hrane. Včasih so bile okoljske razmere drugačne, čebele so lahko preživele tudi same, danes pa brez čebelarja ne morejo preživeti. Zato je potrebno ustvariti boljše pogoje za preživetje čebel in za delo čebelarjev.«
Med velja za živilo, ki daje moč tako zdravim kot bolnim, ponekod celo pooseblja nesmrtnost. Zakaj je med tako blagodejen?
Med je poln vitaminov in mineralov, je najboljše sladilo in je edino naravno živilo, ki ima ob pravilnem shranjevanju zelo dolg rok uporabnosti. Zame je med tako hranilo kot zdravilo. Naši predniki so ga uporabljali za lajšanje različnih težav in enako je tudi danes – z medom si krepimo zdravje, lajšamo zdravstvene težave, krepimo imunski sistem. Dolga leta je bil med tako rekoč obvezen v vsaki kuhinji in v vsakem gospodinjstvu, v sodobnem času pa so z globalizacijo, ki daje prednost izdelkom, ki prinašajo večji dobiček, čebelje pridelke ponekod zapostavili.

Kako je v Sloveniji? So med in ostali čebelji pridelki med Slovenci cenjeni?
Zavedanje slovenske javnosti o pomenu in dobrobiti medu je vsak dan večje, prav tako tudi zavedanje o prednostih uživanja lokalnih čebeljih pridelkov. Za med in ostale čebelje pridelke namreč velja, da so najbolj kakovostni, če so pridelani v lokalnem okolju. Za Slovence je torej najboljši slovenski med, za Nemce nemški in podobno. Slovenci smo v zadnjih desetih letih podvojili uporabo čebeljih pridelkov na prebivalca.

Kako kakovosten pa je slovenski med?
Naš med je zelo kakovosten. V Sloveniji imamo zelo težke pogoje za pridelavo, po drugi strani pa imamo zaradi biotske pestrosti tudi zelo pestre vrste medu. Naši čebelarji tako pridelajo tudi po sedem ali osem različnih vrst medu, kar v tujini ni praksa. V tujini po večini pridelujejo gozdni ali cvetlični med, pri nas pa zaradi tehnologije in klimatske pestrosti pridelujemo lipov, akacijev, kostanjev, smrekov, hojev, gozdni, cvetlični, repični med. Na tem področju smo res nekaj posebnega.

Pred tremi leti je zaupanje v slovenski med močno zamajalo razkritje nezakonite proizvodnje zdravil za čebele na Vrhniki in njihove množične uporabe. Lahko danes zagotovite, da je slovenski med varen?
Slovenski med je bil varen tudi v času omenjene afere, saj niti en vzorec ni odstopal od zakonsko predpisanih količin. Na naš trg prihaja veliko medu, ki ima lahko več ostankov, vendar je kljub temu v skladu z zakonodajo. Čebelarska zveza spodbuja ekološki način pridelave medu, torej pridelavo po čim bolj naravni poti. Čebela je namreč super organizem – v panj prinese najboljše, naloga čebelarja pa je, da potrošniku ponudi tisto, kar čebela prinese v panj. Zelo pomembna je tudi dobra čebelarska praksa, ki jo slovenski čebelarji nedvomno imamo in smo zaradi tega zelo cenjeni v svetu. Da o higieni niti ne govorimo – če samo pomislimo na našo odlično vodo in na to, kako je z vodo drugje po svetu … Slovenski med pri lokalnem čebelarju je torej nedvomno zaupanja vreden.

Naš največji proizvajalec medu Medex med tudi uvaža. Kot pojasnjujejo, je našega medu premalo. In to kljub temu, da je v Sloveniji registriranih preko 11 tisoč čebelarjev.
V Sloveniji je poraba medu velika; v povprečju ga porabimo več kot dva kilograma na prebivalca letno. To nas uvršča v sam svetovni vrh po porabi. Naše pašne razmere pa ne omogočajo več medu, kot ga čebelarji pridelamo. Na eni strani imamo odlično lego z različnimi podnebnimi razmerami, na drugi pa hitre vremenske spremembe poleti, kar čebelam ne odgovarja in zato ni ekstremnih donosov na panj. Pri nas je povprečje 18 kilogramov na panj, v Argentini pa kar 150 kilogramov, saj imajo tam boljše pogoje. Kljub ogromno znanja pri nas med težko pridelamo; v primerjavi z Evropo imamo verjetno najmanjši donos na panj, je pa naš med veliko bolj aromatičen in raznolik.

V Sloveniji imamo avtohtono raso – kranjsko čebelo oziroma kranjsko sivko, ki velja za eno najmiroljubnejših medonosnih čebel na svetu. Je zato med čebelarji tudi bolj priljubljena?
Kranjski sivki čebelarji pravimo tudi damska čebela, saj je najbolj mirna čebela, z njo je najlažje delati, hkrati pa tudi najlažje preživi mrzle zime v alpskem svetu. Zelo dobro izkorišča tudi gozdne paše, zato je kranjska čebela zelo priljubljena ne le pri nas, ampak tudi v svetu.

Čebelarji imate do čebel poseben odnos. Med drugim poudarjate, da čebele ne poginejo, ampak umrejo – zakaj?
Čebela je edina žival, ki človeka spremlja od rojstva do smrti. Že v davnih časih je bila zelo spoštovana – ob rojstvu so prižgali svečo iz čebelja voska, enako so naredili tudi ob smrti. Zato tudi pravimo, da čebela umre in ne pogine kot druge živali. Da so čebele res nekaj posebnega, ve vsakdo, ki se z njimi ukvarja. In kdor je enkrat začel, ne bo nikoli odnehal, saj te čebele na svoj način zasvojijo.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

čebelji pridelki , čebele

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.