Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Transseksualka Salome

Transseksualka Salome
Transseksualka Salome (Foto: Miha Kavčič)

Ne moški ne ženska, danes sem boljši človek

Ženska sem že od rojstva, čeprav rojena v moškem telesu. Odkar se zavedam, sem delala na spremembi in jo končno tudi dosegla. Na tej poti sem spoznala, da je v resnici najbolj od vsega v življenju pomembno to, kako se počutiš v svoji koži. Zato zadnjih nekaj let intenzivno delam na sebi, da bi postala bolj pozitivna, boljši človek, ker to je trajnejše od vsakega uspeha, videza in lepote, pravi estradnica Salome, vsestranska ustvarjalka in prva javna transseksualka v Sloveniji, ki nas je lani osupnila še s svojim kuharskim talentom. V pogovoru nam je zaupala številne presunljive stvari s svojega vznemirljivega življenjskega potovanja, jih pospremila z jasnim pogledom na odnose, današnjo družbo in seksualnost ter vse skupaj zabelila s svojim značilnim in nalezljivim smehom.
Marsikatera ženska se v današnjem času sprašuje, kako biti ženstvena, ti pa ženstvenost izžarevaš z vsem svojim bistvom. V čem je vaša skrivnost?
Da bi izžarevali lepo žensko energijo, je zelo pomembno, da imamo urejeno življenje, da smo z njim zadovoljni. Če se ženska zapusti, ne dela na sebi, se zredi, nikakor ne more žareti. Le če se lotiš reševati zadeve, boš lahko nekega dne zadihal s polnimi pljuči in rekel, to je to, ne pa da obračaš glavo stran in se delaš, kot da je vse v redu, ker potem nikoli ne bo. Začeti je vedno težko, ampak vse se da in povem vam, da se vsak trud, ki ga vložimo vase, izplača. Seveda je to mogoče le, če si priznaš, da si v življenju delal napake. Mnogi mislijo, da z njimi ni nič narobe, zato nimajo veliko možnosti, da bi se razvili kot ljudje.

Zelo si všeč ženskam, kar je svojevrsten fenomen. Kaže, da imajo moški veliko večje težave s transseksualnostjo. Zakaj mislite, da je tako?
S predsodki so obremenjeni tisti, ki nimajo razčiščenih stvari s seboj. Moškega, ki se jasno zaveda, kdo je, to ne moti. Po drugi strani se cel svet vrti okoli penisa – na žalost. Vse se začne in konča pri penisu. Ženska je še vedno zanemarjen oziroma manj vreden spol. Kot transseksualka s prsmi in z lulčkom sem bila trn v peti vsakega moškega, ko pa sem spremenila spol in postala ženska, me sploh več ne opazijo.
Iz izkušnje naj še dodam, da bi bili tisti moški, ki so najbolj glasno proti, za zaprtimi vrati brez težav s Salome, če le ne bi nihče izvedel. V bistvu zatirajo svoje želje. Vse je odvisno od tega, koliko je človek razgledan in širok ter predvsem, kako je bil vzgojen. Če otrok raste v okolju, kjer sliši, da je vse razen Adama in Eve bolno in sprevrženo, bo kasneje težko napredoval. Ne pravim, da bi vsi moški morali poskusiti s transseksualko, samo zakaj sovražiti nekaj, česar ne poznaš in kar ti ne škoduje?

Ali je morda to tudi razlog, da še niste srečali moškega svojega življenja?

Mogoče živim v napačni državi. Težko verjamem, da se bo našel kak Slovenec in Salome predstavil svoji mami kot bodočo ženo, ker bi ga vrgla iz hiše in marsikaj bi moral požreti. Mogoče smo res premajhni in se zato preveč ukvarjamo z drugimi. Še vedno nam je pomembno, kaj bo rekel sosed, sodelavec, ta in oni. Kaj pa lahko reče? Naj reče, pa kaj! Ni hujšega, kot je živeti v strahu pred tem, kaj bo kdo rekel. Tega se je treba čim prej znebiti. Je pa to težko, saj je globoko zakoreninjeno v vzorcih starejše generacije, a močno upam, da bodo mlajši prinesli spremembo.

V življenju vam ni bilo posuto z rožicami in prestali ste zelo hude psihološke in čustvene pretrese, ki bi marsikoga strli. Strah, krivda, sram ... Katero čustvo vam je pustilo najgloblje brazgotine?

Vsekakor strah, kako bom preživela in živela. Nikoli nisem dobila prave priložnosti in marsikatere boljše službe, ki sem si jo želela, nisem dobila prav zato, ker sem Salome. Tista najbolj boleča čustva sem pustila na domačem Rabu. Najtežje mi je bilo nesprejemanje družine. Sram me ni bilo, saj sicer nikoli ne bi naredila tega, kar sem, ne bi se razkrila tako zgodaj. S 14 leti sem povedala, kaj sem. Nikoli nisem čutila, da je s tem kaj narobe. Zdelo se mi je čisto normalno, saj sem se rodila taka, zakaj bi se sramovala. Vse nas je bog naredil, tudi mene, in če že koga, je treba njega vprašati, kje je naredil napako. A strah pred preživetjem me je utrdil kot človeka. Ne bi se rada rodila v bogati družini, kjer imaš vse. To ni to. Na svetu smo zato, da se česa naučimo o sebi, to pa je mogoče le skozi življenjske preizkušnje in njihovo premagovanje. Šele takrat se naučiš, kaj je življenje, ga znaš ceniti in lahko v njem resnično uživaš.

Kako ste te strahove premagovali?
Na začetku sem se zapirala vase, za domače štiri stene, tudi prejokala sem veliko. Leta in leta sem se skrivala, navzven pa delovala samozavestno, kar je bila ena velika maska, ker ni bilo resnično. Nastopala sem tako, da sem včasih mislila, da mi bo kdo primazal zaušnico, pa mi je na srečo ni. Navzven sem bila pogumna, navznoter prestrašena, to mučno mešanico čustev pa sem skrivala za debelo plastjo šminke. Ko sem se napravila v žensko, sem dobila veliko notranjo moč, da sem lahko sledila svojim željam in svojim sanjam. Še vedno ne vem, če sem pogumna, a najbrž sem, če še vedno vztrajam v tem okolju, kjer je toliko negativizma in nevoščljivosti. Žalostno je, da živimo v družbi, v kateri delavca vsak lahko izkoristiti in ga potem še vrže na cesto.

Kaj bi moral vsak pri sebi narediti, da bi vsi skupaj živeli boljše? Kaj pa kot družba?

Poslušati svoje srce, svoje občutke, se truditi postati boljši človek, manj se vtikati v tuja življenja, bolj se ukvarjati s svojim. Živeti življenje pomeni več kot zgolj preživeti. Treba ga je zajemati s polno žlico, potovati, si privoščiti, se razvijati, nagraditi, se poveseliti. Da je toliko nezadovoljnih ljudi, je kriva država, ki dopušča izkoriščanje ljudi. Če bi dvignili minimalno plačo na recimo dostojnih tisoč evrov, bi zagotovo srečali več nasmejanih ljudi na ulici. Če bi bila jaz v politiki, bi to takoj naredila. Naša družba ima dovolj sredstev in če bi tajkunom pobrali premoženje, ki so ga nakradli, in ga razdelili med tiste na minimalni plači, bi bilo veliko bolje.

Pravite, da je večina ljudi lačnih tega, kar imate vi – da živite sebe. Kaj to pomeni? Kaj pomeni živeti sebe, živeti Salome?

Pomeni živeti svoje otroške sanje, ki jih imamo vsi, le da večina obupa, pozabijo nanje in živijo tako, kot jim narekuje okolica. Jaz živim vse tisto, kar sem sanjala kot otrok. Z leti seveda sanjaš naprej, pomembno je, da nikoli ne nehaš. Samo vztrajati je treba in verjeti vase, ne pa poslušati zlobnih jezikov okoli sebe, ki te zabijajo nazaj. Takšne ljudi je treba dati na stran. Nimam veliko prijateljev, in sicer izključno zaradi tega, ker res ne potrebujem ljudi, ki najprej pomislijo na vse najhujše. Zato sem se naučila tudi tega, da sanje zadržim zase, vse dokler se ne uresničijo. Če bi vsak človek delal na tem, da uresniči svoje sanje, bi vsi živeli lepše.

Znano je, da ste bili obsedeni s podobo popolne, »prave« ženske, za kar smo morda delno krivi tudi mediji. Ali se vam je z leti ta obsedenost kaj spremenila, vidite bolj realno sliko?
Spremenilo se je takoj, ko sem spremenila spol. Včasih sem bila vseskozi v krilu, danes pa sem v zasebnem življenju skoraj vedno v hlačah. Še enkrat poudarjam, da je vse odvisno od tega, kako se človek počuti, kaj je v njegovih mislih, srcu in duši. Mislim, da je ženska tudi v trenirki, če je urejena, naličena, z opranimi lasmi, lahko zelo lepa in seksi. Pred operacijo sem res veliko delala na zunanji podobi in se zelo trudila za videz »prave« ženske, tudi smeti sem odnesla v visokih petah, a to je bilo skozi moške oči. Danes vem, da so bolj kot zunanjost pomembne druge stvari. Ženstvenost izhaja iz notranjega zadovoljstva, umirjenosti.

V nekem intervjuju ste rekli, da ste se zelo trudili, da bi vas družba sprejela take, kot ste. Kako, na kakšen način ste se trudili? In še pomembneje – zakaj?
Najhuje je, ko hodiš po cesti in imaš občutek, da te vsi gledajo, kot da je s teboj nekaj zelo, zelo narobe, da si potreben zdravljenja, psihiatrije in ne vem še česa. Ti pa v sebi veš, da si dober človek, ki nobenemu nič hudega noče. Nekoč me je to zelo bolelo in to sem želela spremeniti. Z leti mi postaja pomembnejše, da sem zadovoljna, pomirjena s seboj, kot to, kako me vidijo drugi. Zdaj vem, da se nima smisla obremenjevati s tistim, kar drugi pričakujejo od nas, temveč biti to, kar smo, to, kar čutimo, se ne sramovati svoje drugačnosti in svojih želja. In je življenje takoj lažje in lepše.

Med lepimi stvarmi v življenju v zadnjem času izpostavljate dober odnos s svojo mamo. Kaj pa takrat, ko ta odnos ni bil tako lep, kaj ste najbolj pogrešali?

Objem, lepo besedo, spodbujanje, ki ga ni bilo. Še toliko huje je bilo, ker sem vedela, da mi niso želeli nič slabega, temveč le dobro. Vprašala sem jo, mama, zakaj te je sram, saj nisem lopov ali morilec, nič slabega nisem naredila. A ona preprosto ni mogla drugače. Jaz sem se morala sprijazniti, da je bila tako vzgojena in da je nimam pravice spreminjati, nisem ji pa dovolila, da bi ona mene spremenila, zato je bil konflikt. Zdaj, ko je starejša, se ne ukvarja več z drugimi in zato me je sprejela. Spodbuja me celo, da si najdem partnerja, da ne bom na stara leta sama, kar je bilo včasih nekaj nepredstavljivega. Da je 81 let stari gospe uspelo spremeniti svoje razmišljanje, sem lahko samo ponosna in neskončno hvaležna. Lahko je vzor marsikomu.

Slovenijo je obsedla turška telenovela Moja boš, da ne govorimo o glavnem igralcu, ki je obnorel večino žensk. Ali je Kemal vaš tip moškega ali je to bolj hudobnež Emir?

Zelo dobro vprašanje (smeh), na katerega vedno odgovorim – oba! Ko sem bila mlajša, so me bolj privlačili grobijani. Ne vem, zakaj ženske tako močno privlačijo barabe. Morda zato, ker je odnos z njimi vznemirljiv, vseskozi se nekaj dogaja, nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ, na drugi strani pa je Kemal, ki je nežen, ljubeč, čustven. Mislim, da so ženske obsedene z njim zato, ker so na njegovem obrazu videle solze in ker je videti moškega jokati nekaj najlepšega. Tega je v realnem življenju zelo malo, saj svoja čustva skrivajo, kar je zelo narobe. Po moje Slovenke tako zelo ljubimo to nadaljevanko, ker smo videli oba jokati. Zdaj, ko imam 50 let, bi rajši izbrala Kemala, ker se mi ne da več ukvarjati z vznemirljivim življenjem, ko ne veš, ali bo jutri v zaporu ali bo koga ubil ali kaj se bo zgodilo. Kot mlajše to veliko lažje prenašamo, čeprav mislim, da je odločitev za takšnega moškega napačna, saj se nikoli dobro ne konča.

Koliko je za partnerski odnos in sploh kakovost življenja pomembna seksualnost? Kako jo prebuditi?
Veliko odnosov propade zaradi seksualnosti. Ženske smo čisto drug svet, drug planet kot moški. Njihova »jajca« se vseskozi polnijo in se morajo tudi prazniti, ženski pa je seks redko na prvem mestu. Tam so družina, otroci, obveznosti in šele potem seks, če ostane še kaj časa in energije. Več kot seks ji pomenijo objem in topla beseda, a je tudi seksualno bitje, zato mora najti način, kako zadovoljiti sebe in partnerja, če ne bo šel. To ni vedno enostavno, saj življenjski tempo in rutina delajo proti temu. Moški tudi redko prav pristopi k ženski. Dolga predigra z veliko dotikanja, prijazne besede, lepo dobro jutro in kavica v posteljo zanesljivo odpirajo pot do več seksa. Ne pa nekaj na hitro, da ne bodo otroci prej prišli iz šole. Ženska ne mara nekaj na hitro, rajši bo šla posodo pomiti. Treba je spremeniti, razbiti rutino.

Kakšne so razlike v seksualnosti in doživljanju orgazma med moškim in žensko. Ste eden redkih ljudi, ki lahko to res verodostojno opiše.

To ni čisto res. Ne morem vedeti, kakšen je orgazem ženske, lahko povem le, kakšen je orgazem transseksualke. Doživljam ga čez isti živec, kot ko sem bila moški in tudi orgazem je isti, le da je brez izliva in zato manj intenziven. Moram priznati, da sem bila neizmerno srečna, da sem ga sploh doživela, saj je bilo malo možnosti za to. Seks je dober, pravega partnerja dobiti pa je danes cela umetnost. Partnerja, ki te bo ljubil, saj je seks najlepši, ko si ti zaljubljen in najbolj se sprostiš, ko nekomu zaupaš. Rada bi našla partnerja, s katerim bi potovala, pihala svečke, s katerim bom jokala, s katerim se bom skregala, ki bi me zjutraj poljubil in mi rekel, dobro jutro, ti moja mala norica.

Je tudi kuhanje seksi? V šovu MasterChef ste že dokazali, da je tako ...

Ja, lahko je tudi seksi, če kuhaš v visokih petkah! V šovu sem želela biti lepa, ampak petke so me na nekaterih izzivih ovirale. Ni lahko biti hiter, dober in še lep za štedilnikom. Zato sem velikokrat zamenjala visoke pete s športnimi copati. Najbolj seksi je, če potem to hrano uživaš s kakšnim luštnim moškim. Upam, da to tudi pride!

Za kaj ste v svojem življenju hvaležni?

Da sem poslušala sebe in resnično verjela, da to, kar delam, ni zaman. Kljub vsemu sem pustila pečat v Sloveniji in naredila veliko za vso drugačnost. Mislim, da je to moje življenjsko poslanstvo, ki ga živim in ga bom živela, dokler bom dihala. Trdno verjamem, da bi vsak človek moral imeti iste pravice na tem svetu.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

transseksualnost , sporočila z naslovnice

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.